Na cilju v Santiagu de Compostela s slovensko in žirovsko zastavo / Foto: osebni arhiv
Na cilju v Santiagu de Compostela s slovensko in žirovsko zastavo / Foto: osebni arhiv
Po romarski poti s kolesom
Žirovski župan Franci Kranjc si je letos uresničil dolgoletno željo, da bi s kolesom prevozil eno najbolj znanih romarskih poti do svetišča svetega Jakoba v Santiagu de Compostela. Na tritedensko pot se je v družbi žene Vesne in dveh prijateljev odpravil konec junija, ravno v času, ko je Španijo zajel vročinski val.
Za špansko romarsko pot Camino de Santiago je Franci Kranjc prvič slišal pred več kot tridesetimi leti, ko pri nas še ni bila tako poznana, in že takrat se je odločil, da jo želi enkrat prevoziti s kolesom. A ob treh otrocih in službi za tak podvig nikoli ni bilo časa, tako da je o tem znova začel resneje razmišljati pred petimi leti. »Idejo sem predstavil še kolegu Dušanu Pečelinu, ki se je takoj navdušil, pridružila sta se nama tudi moja žena Vesna in njegov brat Branko.« Potem se je bilo treba uskladiti glede datuma, saj so se prilagajali tako službenim kot drugim obveznostim. Na 1800 kilometrov dolgo pot proti Franciji do izhodišča romarske so tako krenili takoj po žirovskem občinskem prazniku konec junija.
Prvi dan po prihodu na izhodišče Jakobove poti so si po Kranjčevih besedah privoščili počitek, že takoj naslednji dan pa so se zgolj z najnujnejšo opremo na kolesih odpravili na skoraj osemsto kilometrov dolgo pot. Skoraj vseh enajst dni kolesarjenja so jih spremljale izredno visoke temperature. »Temperature so skoraj vso pot čez dan presegale štirideset stopinj Celzija, najvišja izmerjena temperatura je bila 48 stopinj. Še zvečer so termometri kazali le malo pod štirideset stopinj.« Za malce olajšanja je poskrbela šele bližina Atlantika v zadnjih dneh, ko so prečkali še zadnji prelaz na 1500 metrih nadmorske višine. »Takrat je bilo zjutraj deset stopinj in me je kar malce zeblo,« se je posmejala Vesna Kranjc in pojasnila, da so sicer ostale dni, ko jih je spremljal vročinski val, skrbeli, da so glavnino poti, ki so si jo zastavili za posamezen dan, prekolesarili do zgodnjega popoldneva in se tako poskušali izogniti najhujši vročini. Pot so sicer po besedah Francija Kranjca skrbno načrtovali že vnaprej in dolžino posameznih odsekov prilagajali tudi višinskim razlikam – ob velikih višinskih razlikah so načrtovali krajše razdalje. »Povprečno smo prevozili osemdeset kilometrov na dan in tisoč višinskih metrov. V enajstih dneh smo prekolesarili 797,5 kilometra in 11 tisoč metrov višinske razlike.« Vesna Kranjc je priznala, da se je na kolesarski podvig sama precej bolj pripravljala kot ostali trije in je pred odhodom na pot opravila tisoč kilometrov na kolesu. »Nisem namreč želela biti 'cokla' na poti,« je poudarila, mož pa jo je pohvalil, da jim je bila pri kolesarjenju ves čas zelo enakovredna. Po njenih besedah je bilo zelo naporno že zato, ker so v glavnem kolesarili po makadamskih poteh, a je bilo po drugi strani prav to posebno doživetje, ko so po poti srečevali romarje in uživali v čudoviti pokrajini. »Sama sem zelo strastna nabiralka zelišč in me je resnično presunil pogled na travnike, polne najrazličnejšega cvetja. Od kamilice, rmana in šentjanževk do tavžentrože, ki je pri nas že redkost. Pa neskončna makova polja – to je bil res čaroben pogled.«
Čeprav je bilo torej na poti zelo vroče, pa sta se oba strinjala, da bi bilo veliko slabše, če bi jih po poti močil dež. »Opremo smo imeli namreč ves čas s sabo in bi jo težko sušili, če bi deževalo.« Da bi se izognili najhujši vročini, so vstajali ob 5.30. »Sicer je bilo že to kar pozno, a smo se morali prilagoditi, ker je sonce vzhajalo šele po 6. uri.« Ves čas so skrbeli, da so imeli na voljo dovolj tekočine, tudi v obliki energijskih napitkov, in energijske ploščice za dodatno energijo. Ko so enajsti dan prikolesarili na trg v Santiagu de Compostela, pa so bili občutki sanjski, sta zatrdila oba sogovornika. »Prav začutiš energijo vseh, ki se zbirajo na trgu. Česa takega še nisem doživela, pa sem bila že na marsikaterem koncertu, kjer so občutki podobni. A na tem trgu smo res začutili tisto pravo, pristno človeško energijo,« je navdušena Vesna Kranjc, ki je odločena, da bo v prihodnosti pot tudi prehodila, tako kot pravi romarji. »Nad tem sta navdušena tudi Branko in Dušan, sam pa sem se odločil, da se bom 'žrtvoval', saj potrebujejo voznika za prevoz opreme,« je hitro v hudomušnem tonu pristavil Franci Kranjc, saj je priznal, da sam ni za pešačenje in zato z velikim spoštovanjem gleda na vse, ki pot prehodijo. Santiago de Compostela, je še dodal, vsako leto obišče ogromno romarjev, letos, ker je razglašeno sveto leto, pa jih pričakujejo celo pol milijona.