Po sledeh Kekčevih storjic

Kranjska Gora – Ob 140. obletnici rojstva in 80. obletnici smrti Josipa Vandota, avtorja znamenitih pripovedk o Kekcu, so v Liznjekovi domačiji v Kranjski Gori pred dnevi odprli novo stalno razstavo o ustnem izročilu in literarni dediščini Zgornjesavske doline avtorice etnologinje Špele Smolej Milat iz Gornjesavskega muzeja Jesenice. Kot je povedala, so v Liznjekovi domačiji že leta 2001 odprli spominsko sobo pisatelja Josipa Vandota, a so že tedaj vedeli, da je to izročilo precej širše. Tudi na stalni razstavi Po sledeh Kekčevih storjic so se poklonili Vandotovemu spominu, ki je vse te pripovedi, zgodbe, ki so mnogo starejše od njega, zapisal in so z njegovo pomočjo našle pot med mlade na Slovenskem, s filmi tudi zunaj Slovenije.

Smolej Milatova je pojasnila, da je bila zahtevna naloga predstaviti nesnovno kulturno dediščino v obliki muzejske razstave, to pestro ustno izročilo, bajne like, domišljijo, ki jih te pripovedi porajajo, je bilo težko preliti na papir. »Upamo, da nam je vsaj deloma uspelo v smislu, da smo prikazali, da ima to ustno-literarno izročilo precej širše ozadje in precej daljšo zgodovino kot pa le planinske pripovedke, kot jih je poimenoval Vandot, in ko so mlajši generaciji znani samo še filmi o Kekcu.«

Seveda so se navezali tudi na filme o Kekcu, ker je »to naš najbolj znan produkt«, kot je dejala avtorica razstave. A obstajata še dva posnetka Marice Globočnik, ki je bila po Kranjski Gori splošno znana kot teta Pehta, predvsem pa je bil najbolj znan pripovedovalec njen oče Peter Jakelj - Smerinjekov, katerega »storjice« so navdihnile Vandota. Spoznajte pravljičarje in pisatelje, ki so poskrbeli, da spomin na bajke davnih dni še živi in da so se Pehta, Bedanc, Vitranc in drugi ohranili v današnji čas skozi pripovedi, knjige, slikanice in filme. Razstava, ki jo bodo še nadgrajevali, je na ogled vsak dan od torka do nedelje med 10. in 16. uro. Kulturni program ob njenem odprtju je prijetno popestril pevski zbor OŠ Josipa Vandota Kranjska Gora.