Pod gibkimi prsti nastane čarovnija

Kranj – Starši Toma Berčiča so se v petdesetih letih prejšnjega stoletja preselili v Kanado, tako da se je Tom rodil tam. »Moja mama je vedno rekla: 'Jaz nisem Slovenka, jaz sem Gorenjka!' Tudi nam se zdi, da je Gorenjska najlepši del Slovenije. Te kraje, Škofjo Loko, Kranj, Medvode, Jesenice, Bled, Bohinj ..., tako radi obiskujemo. Veliko lepega smo v tem letu tu doživeli, potovali smo po vsej Sloveniji, tudi v Španiji smo bili tri tedne, potovali smo s Taiyem na tekmovanja, s hčerjo Aiko v Bosno na hokejski turnir … Skoraj vsak dan smo šli v hribe. Šli smo na Osolnik, Šmarjetno goro, Sveti Jošt, Lubnik …« pove Tom.

V Slovenijo prišli
avgusta lani

»Prvič smo bili tu poleti leta 2018,« se prve vrnitve k svojim koreninam spominja Tom. »Dobro poznam Poljansko dolino, saj je bila moja mama Urška Martinčič rojena na Golem Vrhu nad Gorenjo vasjo, odraščala pa je v Škofji Loki. Oče Ivan Berčič pa je prihajal iz Reteč,« razloži Tom. Leto so v Sloveniji preživeli z mislijo na to, da se bodo morda na Gorenjsko nekoč preselili za vedno. »Bomo videli, kako bo, zdaj se vračamo v Vancouver za eno šolsko leto, potem bomo že bolje vedeli, ali želimo živeti v Kanadi ali tu.« Tomova žena Mai prihaja iz prefekture Gunma severno od Tokia. Odraščala je na Japonskem, ko je bila stara dvajset let, pa je odšla v Kanado študirat in tam je spoznala Toma. Nad Slovenijo je navdušena. »Ljudje so prijazni, narava je prelepa, odlične pohodne poti so, mislim, da je tu veliko lepše kot v Vancouvru.« Tom doda, da je v Vancouvru prebivalstvo zelo zgoščeno. »Veliko ljudi na majhnem prostoru je v tem mestu.« Vancouver je namreč šesto največje mesto v Kanadi. Zdi se, da je Slovenija, kar se tiče želje družine Berčič po stalnem bivanju tu ali tam, trenutno v prednosti pred Kanado.

Genialni Taiyo

Tom in Mai imata tri otroke. Taiyo ima 15 let, Aika 13, Dano pa sedem. Najmlajši z velikimi očmi spremlja uspehe starejših brata in sestre. Aika je uspešna hokejistka Hokejskega kluba Triglav Kranj, Taiyo pa pometa s konkurenco po evropskih in kanadskih tekmovanjih v hitrostnem reševanju Rubikove kocke. Z družino sem se pogovarjala ravno pred pomembnim tekmovanjem v Zrečah, ki je potekalo minuli konec tedna. Taiyo si je nadvse želel zmage, morda tudi novega osebnega rekorda …

Taiyo Berčič je sicer 514. na svetovni lestvici najhitrejših sestavljavcev Rubikove kocke 3 krat 3. Veste, kako hitro jo sestavi? V 5,7 sekunde, kar je slovenski državni rekord. Svetovni rekord pa je 3,13 sekunde. »Doma sem jo enkrat sestavil v 3,8 sekunde, na žalost 'le' doma, kajti če bi ta rezultat dosegel na tekmovanju, bi me popeljal med deseterico najboljših na svetu,« s sijočimi očmi pove Taiyo. Čuti se, da ima z Rubikovo kocko še velike načrte. Z njenim sestavljanjem se je začel ukvarjati, ko je bil star 11 let, in kaj hitro mu jo je uspelo sestaviti prej kot v minuti. »Potem sem sestavljanje za dve leti opustil. Ko mi je prijatelj iz cerkve povedal, da jo sestavlja, me je spet prijelo, da bi ga prehitel, in kmalu mi je rešitev uspela v manj kot štiridesetih sekundah,« razlaga Taiyo.

Trenira po pet ur dnevno

Človeku, ki je v življenju sestavil eno stranico kocke, pa še za to porabil precej več kot nekaj minut, se zdi to, da nekdo barvno povsem zmešano kocko sestavi v manj kot desetih sekundah, misija nemogoče. Taiyo je na naš pogovor s sabo prinesel tri različne kocke: 3 krat 3, 4 krat 4 in 5 krat 5. Najprej mu »zmešam« barve na klasični 3 krat 3. Si mislim, da je tako »zavozlana«, da ne bo kar tako razrešil problema. Taiyo prižge štoparico, vzame kocko v roke, jo nekaj sekund motri s pogledom in potem pod njegovimi gibkimi prsti nastane čarovnija. Še preden mi uspe vdihniti in izdihniti, je šest stranic kocke vsaka v svoji barvi. Čas na štoparici se ustavi pri 8,2 sekunde. Meni oči skoraj padejo iz jamic, Taiyo in Tom pa se le nasmehneta. »Jaz komaj eno stranico znam sestaviti,« povem strokovnjaku Taiyu, ki se mu ta podatek najbrž zdi še bolj smešen kot meni. Ampak fant je uglajen in mi skuša algoritemsko razložiti, kako jo sestaviti po fazah. »Od trideset do štirideset odstotkov je algoritma, ostalo pa je intuicija,« razloži. »Pravzaprav je algoritem za intuicijo. Intuicija in praksa sta bistvena temelja hitrih rešitev kocke. Kot zapisano, Taiyo trenira po pet ur na dan. Ko ne trenira veliko, pa vsaj po uro in pol na dan. »Treniram algoritme in rešitve, ko se ga naučim, algoritem ostane v glavi. Lahko bi rekel v možganskem in v otipnem spominu,« pove 15-letnik, ki je morda na pragu preseganja svetovnih mejnikov v hitrostnem sestavljanju Rubikove kocke.

Prikaže mi tudi, kako hitro sestavi kocki 4 krat 4 in 5 krat 5. Prvo sestavi v 45 sekundah, drugo v nekaj več kot minuti. A treba je vedeti, da se takrat, ko Taiyo tekmuje, pred sestavljanjem ogreva. »Pet do deset sestavljanj je za ogrevanje,« pove. Lani je tekmoval v Kanadi, v letu, ki ga je družina Berčič preživela v Sloveniji, pa je bil na 16 tekmovanjih po Evropi: na Hrvaškem, Slovaškem, Madžarskem, v Srbiji in Avstriji. »Zmagal sem v Srbiji in na Hrvaškem.«

Slovensko državno prvenstvo

Ravno minuli konec tedna pa je v Zrečah v organizaciji Rubik kluba Slovenija potekalo slovensko državno prvenstvo v hitrostnem reševanju Rubikove kocke. Tekmovalo je 140 tekmovalcev iz 18 držav na 16 različnih dogodkih. »Obstaja veliko različnih vrst 'kockastih' dogodkov, od velikih kock 7 krat 7, 6 krat 6, 5 krat 5 do kock, za katere morda še niste slišali, kot so pyraminx, skewb, square one, megaminx itd.,« razloži Taiyev oče Tom. Najprestižnejše je vedno tekmovanje v hitrostnem reševanju kocke 3 krat 3, originalne Rubikove kocke. V vsakem krogu tekmovanja ima tekmovalec pet poskusov, da jo reši. Najboljši in najslabši čas se izločita, povprečje pa temelji na srednjih treh časih. Seveda se zabeleži tudi najboljši posamični čas, vendar je povprečni čas pomembnejši in tudi odloča o zmagovalcu dogodka.

Taiyo postal državni prvak

Letos je bil Slovenec z najboljšim povprečnim časom v finalu tekmovanja 3 krat 3 prav naš sogovornik Taiyo Berčič. S tem je postal državni prvak Slovenije za leto 2024. V finalnem krogu je z rešitvijo v 6,40 sekunde dosegel tudi najboljši posamični čas med vsemi tekmovalci. Čeprav je bil hiter, ni presegel svojega slovenskega državnega rekorda za eno rešitev, ki znaša 5,70 sekunde. Taiyo je bil prvi tudi v skupnem seštevku turnirja v kategorijah 4 krat 4 in 5 krat 5.