Podružnična šola v Zasipu, 1. del

Začetki podružnične šole v Zasipu segajo v leto 1847, ko je bila šola še v mežnariji. V času delovanja se je zamenjalo več moških učiteljev. Šola je bila preprosta in ni bila razdeljena po razredih. Med poukom so se učili brati, pisati in nekaj malega tudi računati. Ker je Blejska Dobrava spadala pod faro Zasip, so šolo obiskovali tudi učenci od tam. Otroci niso bili disciplinirani, saj so iskali razne izgovore, da so bili lahko prosti pouka. Da jim je bilo toplo v šoli, so učenci kar od doma nosili drva za kurjavo. Bili so nagajivi, saj so učitelju s kepo kruha zbijali cilinder z glave in mu še drugače nagajali. Na tem mestu, sredi takratne vasi, je pouk potekal do leta 1896. Nato se je preselil v novo poslopje, ki je stalo na mestu današnjega Kulturnega doma Zasip. Stara šola se je uporabljala kot stanovanjska hiša, vendar je leta 1935 pogorela.

Nova šola je bila v tistih časih lepo poslopje. V njem je bil poleg učilnice prostor še za stanovanje za učiteljico. Prva učiteljica v novem poslopju je bila Franica Vovk, bolj znana pod imenom Vida Jeraj. V Zasipu je učila med letoma 1885 in 1901. Uvedla je obvezni redni pouk. Ljudem je bila zelo pri srcu, saj je vsakomur pomagala in ni delala razlik med revnimi in bogatimi. Tako kot so jo vzljubili Zasipljani, tako je tudi ona vzljubila njih in ta kraj. Svoja občutenja o Zasipu je prelila na papir v obliki pesmi.

Za Vido Jeraj so v Zasipu poučevale različne učiteljice.

Izvleček iz arhiva Šolskega muzeja Ljubljana; 40-letnica Kulturno-prosvetnega društva Zasip