Pomembna ustna izročila v zgodovini Zasipa

Po ustnem izročilu je bila nekoč Blejska Dobrava zasipska planina. V tem je lahko veliko zgodovinske resnice. Zasip in Mužje sta današnjo planino Krmo dobila šele konec 15. stoletja. Takrat, kot to izvemo iz pritožb kmetov iz Zgornjih Gorij, so si Kreygi, upravitelji radovljiškega gospostva, prilastili Krmo, ki je bila prej v lasti celjskih grofov, in jo dali vasema Zasip in Mužje za vsakoletno dajatev (Pleterski, 1986). Na to, da so prej zasipski kmetje živino pasli na območju Blejske Dobrave, kažeta tudi dejstvi, da je Dobrava precej mlajše naselje od Zasipa in Mužij in da ne nazadnje sklenjena posest kmetij iz Zasipa in Mužij sega daleč na levi dobravski breg Radovne, vse do današnjega pokopališča. O pridobitvi Krme pa priča še eno ustno izročilo. Zasipljani naj bi namreč Krmo (po drugi različici pa večinski del Homa) dobili tako, da so v čevlje nasuli prst z lastnih njiv, in ko so hodili po Krmi, so govorili: »Po svoji zemlji hodimo!« S tem so prevarali plemstvo, ki je Krmo dodelilo Zasipljanom. Tako od tedaj Zasipljani in Mužjanci pasejo v Krmi. Zgornja Krma je sicer naravna planina, nastala ob gozdni meji, ki je obenem nudila zavetje gozda, les za kurjavo in pašnike v bližini. Najdbe dela bronaste sulice in črepinj iz pozne antike pa dokazujejo zelo dolgo prisotnost človeka na tem območju. Ali so bili med pastirji tudi nabiralci rud, bo še treba dokazati (Bizjak, 2004). Ob poti na to planino so kasneje izkrčili gozd in ustvarili še planino Spodnjo Krmo.

Posebno omembo si zasluži cerkvica sv. Katarine na Homu. Izvira iz poznega srednjega veka. Iz let okoli 1500 imamo pri papežu Aleksandru VI. potrjeno bratovščino. Cerkvica je posvečena sveti Katarini Aleksandrijski, ki goduje 25. novembra in je ena od 14 pomočnikov v sili, priprošnjica za zdravo pamet in zavetnica učenjakov, študentov, učiteljev, filozofov ... Ljudje so zato govorili, da »tala« pamet. Tako je Hom s cerkvico postal znana romarska pot, ob kateri se je vsako leto 25. novembra ob romanju razvil zanimiv običaj. Kmetje iz Zasipa in Mužij so vsako leto darovali, po določenem zaporedju, eno glavo goveje živine, imenovano »bavha«; zaklali so jo, skuhali in z njo pogostili romarje. Cesar Jožef II. je bratovščino in romarsko pot ukinil, z ukinitvijo pa je izginil tudi ta običaj. Zanimivo pa je, da se je ohranilo izročilo, da bi takrat morali biti na vrsti za darovanje »bavhe« gospodarji Repetove kmetije. (Povedala Marija Pokljukar - Kokolova.) Jeseni leta 1860 pa so pred cerkvico odkopali zaklad v vrednosti okoli 70.000 goldinarjev, ki naj bi ga zakopal francoski general (Lavtižar, 1897). Pri cerkvici so nekdaj ob sredpostni sredi (kot pove ime – na sredo na sredini med pustom in veliko nočjo) »žagali babo«. To je bil običaj, ko so simbolično z žaganjem lutke ali samo kosa lesa prikazali, da se je prepolovilo 40-dnevno postno obdobje. Običaj je bil povezan s potegavščino, ko je veljalo, da če si na Hom prišel bos, si dobil rdeče čevlje. Seveda so rdeči čevlji predstavljali od mraza pordela stopala. Območje okrog cerkvice sv. Katarine je tako že v daljni zgodovini služilo kot prireditveni prostor.