Julka je znanje vezenja in kvačkanja z veseljem prenašala naprej. / Foto: arhiv avtorice
Julka je znanje vezenja in kvačkanja z veseljem prenašala naprej. / Foto: arhiv avtorice
Julka, gospa z veliko začetnico, se je rodila pred 95 leti v Vrbi na Gorenjskem. Kot večina otrok tistega časa je živela preprosto in skromno. Ta skromnost se ji pozna že vse življenje. Po končani osnovni šoli se je zaposlila v Almiri v Radovljici. Z velikim veseljem je opravljala svoje delo, čeprav je morala hoditi v službo peš – in to v vsakem vremenu. Počasi je prihranila toliko denarja, da je že leta 1952 opravila vozniški izpit, a do avtomobila je bilo še zelo daleč.
Ko se je poročila, se je preselila v Zasip. Rodila je tri otroke, dva sinova in hčerko. Družina ji je veliko pomenila in ji je bila predana z vsem srcem. Že v mladosti je bila verna, saj je vera imela v njihovi družini pomembno mesto. To je prenesla tudi v svoj novi dom in okolje, saj gre pri njej res za iskreno vernico. Ko so otroci odrasli, je našla čas tudi za druge stvari. Veliko let je delala pri Rdečem križu, ko se je v Zasipu ustanovil krožek vezenja, se mu je takoj pridružila.
Poleg vsega tega je bila nepogrešljiva tudi v farni cerkvi. Več kot trideset let je s cvetjem krasila oltarje in njeni cvetlični aranžmaji so bili, čeprav ni bila cvetličarka, vredni vsega občudovanja. Veliko cvetja za te potrebe je imela kar na svojem vrtu. Skrbela je tudi za cerkvene prte. Kar nekaj od njih je delo njenih rok. Odnos do vezenja je bil še posebno viden s skrbno zlikanimi izdelki, ki so poudarili njihovo lepoto. Kljub svojim letom še danes ne zamudi nobene svete maše ali molitve. Veliko let s posebnim žarom bere berila pri svetih mašah. Sodeluje pri molilni skupini in se udeležuje raznih romanj. V današnjem času, ko je po nekaterih župnijah vse manj vernikov, v zasipški fari Julka Dolžan predstavlja primer predane vernice.
Od ustanovitve krožka vezenja Katarine v Zasipu se je njena ljubezen do vezenja in kvačkanja z veseljem nadaljevala. Imela je ogromno znanja, ki ga je potrpežljivo razdajala članicam, zlasti začetnicam. Seznanjala jih je z najrazličnejšimi tehnikami in pod njenim vodstvom so nastajali izvrstni izdelki, s katerimi se je društvo postavilo na razstavah po Sloveniji.