Pomembni vaščani, 3. del

Jože Zupan, 1921–1991

Mnogo Zasipljanov ne ve oziroma se ne spomni, kdo je bil Jože Zupan. V slovenskem gledališkem prostoru sta ustvarjala dva igralca s tem imenom. Prvi je bil član ljubljanske Drame in znan filmski igralec, spomnimo se ga po vlogi Vitranca v Vandotovem Kekcu. Drugi pa je bil tisti, ki je znan po upodobitvi likov Janeza Svetokriškega in filozofa Sokrata in ki je povezan z vasjo Zasip. Pri Zupanu, po domače pri Brsovih, se je 15. februarja 1921 rodil otrok, ki ga je premamila kultura, ki ji je bil zvest vse do svoje smrti 25. junija 1991. Njegov oče je bil prvi načelnik gasilskega društva. Zasipljan, še bolje bi bilo, če mu rečemo kar svetovljan, je umetniško pot začel med drugo svetovno vojno kot partizan, najprej v brigadah, nato pa v Frontnem gledališču Devetega korpusa, ki je med vojno obiskovalo številne slovenske kraje, v Cerknem pa priredilo teden slovenskih dramskih uprizoritev.

Po vojni je postal poklicni dramski igralec. Igral je v številnih gledališčih: v Zasipu, Kranju, Kopru, Pulju, Leskovcu in nazadnje v Mariboru, kjer je končal svojo vsekakor zanimivo in ustvarjalno pot. V Zasipu je deloval v letih 1957 in 1958 in kot mentor ter režiser sodeloval pri predstavah F. S. Finžgarja Razvalina življenja in Ivana Cankarja Kralj na Betajnovi ter pri prireditvah za kulturni praznik, ko je režiral tudi delo F. Prešerna Nova pisarija.

Po drugih gledališčih je ustvaril še nekaj vlog, bil je Pravdač (Celjski grofje), Anže (Večer v čitalnici), Peter Kobar (Pohujšanje v dolini šentflorjanski), pastir (Kralj Ojdip), Cordeu (Noči jeze), Pedro de Sotomajor (Mariana Pineda), Vrač (Orfej se spušča), Agnost (Lisica in grozd), Simon Verner (Dvajset let pozneje), in še mnogo, mnogo drugih.

Čeprav je v Zasipu deloval le dve leti, naj to ne bo razlog, da se ga vaščani in vsi preostali zemljani ne bi spominjali ter spoštovali njegovega imena.

Ciril Kraigher

Ciril Kraigher, rojen 13. marca 1946 v Zasipu, je osnovno šolo zaključil na Bledu. Šolanje je nato nadaljeval na Šoli za oblikovanje v Ljubljani. Leta 1967 se je zaposlil kot grafični oblikovalec v podjetju Iskra v Kranju, leta 1971 pa v podjetju Lip Bled, kjer je soustvaril propagandni sektor, ki se je kasneje preimenoval v oddelek za marketing.

Moči slikarskega navdiha pa mu niso dale miru, zato že vse življenje ustvarja likovna dela v grafiki, akvarelu, pastelu in zadnja leta v oljni tehniki. Tako je že med služenjem vojaškega roka ustvaril likovna dela, ki so bila razstavljena v Senti, Adi, Novem Sadu in Beogradu. Imel je srečo, saj je takrat praktično ustvarjal na željo komandanta kasarne, ki je bil velik ljubitelj umetnosti. Razstava njegovih del v mestni galeriji v Senti je bila izjemno odmevna, saj je bil Kraigher prvi vojak, ki je med služenjem vojaškega roka ustvaril dela za likovno razstavo v takratni JLA. Razstavljenih je bilo več kot 70 akvarelov in 26 portretov znanstvenikov elektro stroke, ki še danes krasijo učilnice in druge prostore vojaške šole v Senti.