Pomembni vaščani, 9. del

Nadaljevanje intervjuja Petra Zupana z duhovnikom Francetom Oražmom.

Ali kovnice denarja najdemo tudi vzhodno od Ljubljane?

Seveda. Po poroki Barbare Celjske s Sigismundom Luksemburškim na začetku 15. stoletja so se kovnice pojavile tudi po dolini reke Krke ob današnji slovensko-hrvaški meji. Kovnica v Ljubljani je zamrla na začetku 14. stoletja in nekaj mojstrov pečatorezcev je odšlo delat v kovnice proti vzhodu. Še posebno pomembne kovnice denarja smo imeli v naseljih Kostanjevica, Breže, Čatež in Ptuj. Tam so skovali veliko srebrnih novcev.

Kdaj je denar na našem območju prišel v splošno rabo?

Menim, da so ljudje denar začeli uporabljati na prehodu iz 12. v 13. stoletje. To dokazujejo tudi stari dokumenti, ki pričajo o tem, kako je moral vsak bohinjski kosez ob prihodu škofovega delegata ali škofa darovati štirideset breških novcev.

Kako so videti srednjeveški novci?

Motivika na novcih je izredno bogata. Pečati obsegajo živali, angele in posvetne simbole. Poznamo dva načina kovanja denarja: t. i. vierschlag prihaja iz koroških Brež. Kot že pove nemška beseda, so mojstri srebrne ploščice zvezali, nato pa po štirih straneh udarili, da so dobili krog. Druga metoda pa je izdelovanje denarja v preši. Preša je imela pečat na obeh straneh, kovanci pa so bili po obliki skledasti. Ti so bolj cenjeni.

Ali srednjeveške novce lahko najdemo tudi na območju Bleda?

Od srednjeveške numizmatike se na Gorenjskem težko dobi kar koli. Veliko bogatejše območje je na Dolenjskem. V Dolenji vasi pri Ribnici so tako otroci v petdesetih letih našli devetsto novcev iz srednjega veka. Pri nas pa so okoli dvajset oglejskih novcev našli pod nekim pragom na Blejskem otoku.

Kljub temu pa lahko rečemo, da je Zasip arheološko izredno zanimiv.

Tako je. Zasip je bil zmeraj atraktiven za naselitev, zato lahko ostanke predmetov najdemo na vsaki lopati, če karikiram. Nekateri zato trdijo, da je včasih kakšno najdbo bolje kar zakopati. Ko so z Bleda proti Zasipu kopali jarek za plin, si črepinje lahko nabiral s košaro. To so bile krasne čeri iz 8. stoletja. V Stagnah so našli tudi čudovito ohranjeno tkalsko vreteno in rimski zid iz 1. stoletja. Iz stare dobe lahko najdemo ogromno sponk, denarja in kresil.