Potapljači očistili jezero nesnage

Bled – Blejsko jezero je v soboto ponovno združilo potapljače, ki so v okviru tradicionalne čistilne akcije prispevali k ohranjanju enega najbolj prepoznavnih slovenskih naravnih biserov. Letos je sodelovalo dobrih sto potapljačev iz cele Slovenije, pridružili pa so se jim tudi kolegi iz Srbije. Čistili so na 27 lokacijah okoli jezera in otoka, in sicer do globine med pet in sedem metrov. Temperatura vode je bila pod gladino 17 stopinj Celzija, medtem ko je bilo nekoliko globlje le še pet stopinj. Potapljači so tokrat s pomočjo prostovoljcev na obali iz vode odstranili kar dvesto kilogramov odpadkov.

Stanje se izboljšuje

»Stanje se iz leta v leto izboljšuje, a žal še vedno najdemo smeti. Želimo si, da bi bila ta akcija nekoč le še prijateljsko srečanje, ne pa nujnost. V preteklih letih smo iz jezera potegnili vse mogoče – od koles in gum pa vse do štedilnikov,« je povedal Janez Andrejc, predsednik Društva za podvodne dejavnosti Bled. Dodal je, da največ odpadkov najdejo na območjih z večjo koncentracijo turistov, kot so Grajsko kopališče in druge priljubljene točke okoli jezera.

Poleg klasičnih odpadkov se potapljači zadnja leta vse bolj usmerjajo v odstranjevanje invazivne tujerodne vrste – zebraste školjke. Ta po besedah Andrejca povzroča ekološko škodo in je lahko neprijetna za kopalce, saj ima ostre robove in se hitro razmnožuje. Pomemben del akcije je tudi ozaveščanje najmlajših. Že peto leto zapored so se tako pridružili učenci blejske ter radovljiške osnovne šole.

Blejsko jezero v dobri kondiciji in vedno čistejše

Čistilno akcijo vsa leta podpira blejska občina, ki si prizadeva za dolgoročno ohranjanje jezera. »Ponosni smo, da imamo svoje podvodno društvo, ki s predanostjo skrbi za Blejsko jezero. Občina je v preteklih letih sprejela številne ukrepe za varovanje jezera in njegovih brežin, ki so se – kot kažejo rezultati – izkazali za učinkovite. Jezero je v dobri kondiciji in vedno čistejše,« je poudaril blejski podžupan Iztok Pesrl.

Kljub dolgoletnim raziskavam ima Blejsko jezero še vedno velik arheološki potencial, je opomnil Andrej Gaspari z oddelka za arheologijo Filozofske fakultete v Ljubljani. »Zato podpiramo pristop, pri katerem se iz jezera odstranjujejo le tisti najmlajši odpadki, ki ne sodijo v historično obdobje. Predmeti iz časa druge svetovne vojne ali še starejši pa naj ostanejo v jezeru, saj predstavljajo pomemben del kulturne dediščine,« je dodal.

Voda ni tako mrzla

V vodo sta pogumno skočila tudi mlada potapljača, 14-letni Martin Buden in 11-letni Luka Miklavc iz Radovljice. »Voda ni tako mrzla, kot je preprosto – mokra,« sta ob tem šaljivo pripomnila.

Za Lucio Lo Cascio je bila to prva izkušnja potopa v odprti vodi. »Takšni dogodki so priložnost za druženje in spoznavanje potapljačev iz vse Slovenije,« je povedala sogovornica, ki prihaja iz Maribora, sicer pa je Italijanka, potapljati pa se je začela pred slabim mesecem. Poudarila je še pomen ozaveščanja: »Prav je, da naravo ohranjamo čisto. Ljudje naj ne mečejo odpadkov v jezero – s tem bo tudi delo potapljačev lažje.«

Primož Prezelj iz domačega društva se je akciji pridružil že tretje leto, tokrat pa se je prvič tudi sam podal pod gladino. »Potapljači pri čiščenju uporabljamo opremo, ki tehta okoli šestdeset kilogramov, a v vodi si zaradi vzgona precej lažji, zato to ne predstavlja večje ovire.«