Potovanje v Fantastične prasvetove

Razstavo ob stoti obletnici slikarjevega rojstva so uvodoma pripravili in na ogled postavili letos junija v Koroški galeriji likovnih umetnosti. Tam od leta 2005 tudi hranijo reprezentativni izbor del iz slikarjeve donacije, ki obsega 133 slik na platno, 274 del na papirju in 198 originalnih knjižnih ilustracij, skupaj torej kar 605 likovnih del. Zajetno število likovnih del sta izbrali in v donacijo oblikovali umetnikova soproga, umetnostna zgodovinarka Marija (Mica) Planinc, ter tedanja direktorica slovenjgraške galerije Milena Zlatar.

Kot je povedal vodja Galerije Prešernovih nagrajencev Marko Arnež, je Štefan Planinc v kranjski galeriji prvič razstavljal leta 2007, tokratna razstava pa je plod sodelovanja s slovenjegraško galerijo. Aktualni izbor del in postavitev razstave je pripravil kustos slovenjegraške galerije Marko Košan.

Fantastični svetovi

Akademski slikar Štefan Planinc se je v ustvarjalnem loku od začetka šestdesetih let do danes zavihtel na prestol fantastičnega in nadrealističnega slikarstva na Slovenskem in velja za enega vodilnih slovenskih avtorjev tega sloga. Na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani je diplomiral leta 1954 pri profesorju Gojmirju Antonu Kosu, študij je nadaljeval na specialki pri profesorju Mariju Preglju. Po diplomi se je ob slikarstvu ukvarjal z ilustracijo za časopise, revije in knjige, kasneje se je zaposlil kot docent na ljubljanski Akademiji za likovno umetnost, kjer je postal izredni in leta 1984 redni profesor slikarstva. Bil je član skupine BE-54 in Grupe 69. Leta 1964 je prejel nagrado Prešernovega sklada in leta 1984 Jakopičevo nagrado za slikarstvo. Leta 2015 mu je takratni predsednik Republike Slovenije Borut Pahor podelil srebrni red za zasluge Republike Slovenije.

V odsotnosti kustosa Marka Košana je slikarja predstavila direktorica slovenjegraške galerije Petra Čeh, ki je poudarila fantastiko, bizarnost in grotesko kot temeljne izrazne prvine Planinčevega likovnega nagovora. »V popotovanju skozi njegov svet sanjskih prividov v resnici naletimo na simbole iz klasičnega repertoarja nadrealističnega imaginarija, ki v veliki meri izhaja, se zdi, iz risarskega pristopa, ki je v resnici zelo blizu za nadrealiste značilnemu načinu avtomatičnega risanja,« je med drugim še poudarila; da so posebej za to razstavo dodali še dvanajst ilustracij, ki jih je ustvaril za knjigi Lassie se vrača in Pesmi za lačne sanjavce.

Še slovenski nadrealisti

Razstava del Štefana Planinca pa je hkrati postavljena tudi v kontekst nadrealistične umetnosti na Slovenskem. Izbor Planinčevih del iz vseh obdobij ustvarjanja, ki razkriva eno izmed najbolj fascinantnih likovnih avantur figuralnega slikarstva v moderni slovenski umetnosti, je dopolnjen z deli dvanajstih slovenskih slikarjev, fotografov in kiparja (Stane Kregar, Veno Pilon, France Mihelič, Ive Šubic, Mire Cetin, Marko Šuštaršič, Slavko Kores, Avgust Lavrenčič, Boris Gaberščik, Lojze Adamlje, Maksim Sedej mlajši, Peter Černe) iz generacije pred drugo svetovno vojno in povojne generacije, ki je svoje ustvarjalne opuse osrediščila zlasti v šestdesetih in sedemdesetih letih preteklega stoletja. Razstava bo na ogled do 20. novembra.