Povezani v skrbi za slovenske gozdove

Voklo – Na dogodku so sodelovali sodelavci Zavoda za gozdove Slovenije (ZGS) skupaj z vodstvom Nogometne zveze Slovenije in slovenskimi reprezentanti Žanom Lukom Lebanom, Saro Gradišek in Florjanom Jevšenakom. Na gozdni površini v zasebni lasti, nekoliko večji od nogometnega igrišča, ki jo je leta 2020 prizadel vetrolom in kasnejši napadi podlubnikov, so posadili skoraj 2200 sadik jelke, bukve, hrasta, gorskega javorja in divje češnje. »Lepo je, ko se šport poveže z naravo. Še nikoli nisem sadil dreves, a smo nogometaši fizično dobro pripravljeni, zato nam tovrstna opravila ne delajo težav,« je povedal nogometaš Žan Luk Leban.

Gozd ni samoumeven

Direktor ZGS Gregor Danev je opozoril, da so slovenski gozdovi v zadnjem desetletju utrpeli izjemno škodo. »Zaradi ujm oziroma sanacijske sečnje smo morali odstraniti več kot 20 milijonov kubičnih metrov drevja,« je pojasnil. Na območju Kranjsko-Sorškega polja, kjer so tokrat sadili drevesa, je eden redkih ostankov starejših nižinskih gozdov. Ravno ti so, kot je dejal Danev, med najdragocenejšimi ekosistemi v Sloveniji, saj ne zagotavljajo le lesa in gospodarske vrednosti, temveč tudi številne druge koristi – od blaženja podnebnih vplivov do kakovostnejšega bivanja prebivalcev.

Ob tem je še dodal, da pomen dogodka ni le v samem sajenju, temveč predvsem v ozaveščanju. »Smo narod gozda, a zadnja leta nas narava opominja, da z njo ne moremo ravnati brezbrižno. Gozd je treba spoštovati, ga ohranjati v zdravem stanju, vanj vstopati z občutkom in se zavedati, da smo tam obiskovalci med rastlinami in živalmi.«

Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano po besedah generalnega direktorja Direktorata za gozdarstvo in lovstvo Gregorja Meterca tovrstne pobude podpira tako vsebinsko kot finančno. »Sredstva zagotavljamo iz integralnega državnega proračuna, iz evropskih skladov in strateških načrtov, pa tudi iz gozdnega sklada. Samo iz tega sklada letno namenimo okoli tri milijone evrov za obnovo, nego in varstvo gozdov.«

Družbeno odgovorni

»Nogometna zveza Slovenije z veseljem sodeluje pri obnovi slovenskih gozdov in prispeva k bolj zeleni prihodnosti,« je poudaril njen predsednik Radenko Mijatović in dodal: »Smo največja športna organizacija in kot taka tudi družbeno odgovorna. Združujemo največje število športnikov, zato čutimo dolžnost, da z lastnim zgledom prispevamo k ohranjanju okolja. Naše poslanstvo poteka na zelenih površinah – na igriščih – in prav zato razumemo, kako dragocena je narava, ki nas obdaja.«

Les manj vreden

Kot je pojasnil vodja Območne enote Kranj ZGS Martin Umek, so v revirju Šenčurja ujme in drugi nezaželeni dogodki vse pogostejši in intenzivnejši. V zadnjih petih letih so morali na tem območju zaradi sanitarne sečnje posekati kar 102 tisoč kubičnih metrov lesa, kar ustreza približno 510 nogometnim igriščem.

Na območju kranjske enote se medtem letno po navedbah Umeka poseka okoli 350 tisoč kubičnih metrov lesa, kar vključuje redno in sanitarno sečnjo. »V preteklih letih je bila sanitarna sečnja izjemno visoka – tudi do 55 odstotkov celotnega poseka. Normalno bi bilo približno 20 odstotkov, kar bomo, upamo, dosegli v letošnjem letu.« Dodal je še, da je les sanitarne sečnje pogosto za vsaj 30 odstotkov manj vreden kot les iz redne, lastniki pa imajo poleg tega še dodatne stroške z delom in obnovo, kar lahko pomeni tudi do petdesetodstotno izgubo v primerjavi z rednim gospodarjenjem.