Predragi mi!

Na razstavi so na ogled razglednice, skrbno zbrane na območju občine Radov­ljica in širšega okolja.

Izbrane razglednice, nekoč dragocen most med ljudmi, odpirajo okna v preteklost naših krajev. S svojo raznolikostjo motivov, izdelave in vsebine ohranjajo bogato kulturno dediščino, ki nas povezuje z minulimi časi in ljudmi, je razstavo opisala kustosinja Katja Kreutz Praprotnik, ob sodelavcih Kristini Seljak, Saši Florjančič, Boštjanu Sokliču in Titi Porenta, slednja je v Muzejih radovljiške občine prva začela zbirati stare razglednice, vodja projekta, v okviru katerega je nastala razstava, v načrtu pa je tudi izid monografije.

V Muzejih radovljiške občine (Mestni, Kovaški in Čebelarski muzej) hranijo skoraj 1300 razglednic. »Gre za pisano paleto motivov in dogodkov iz krajev v naši občini in širše od začetka dvajsetega stoletja do danes, od oseb – mnoga imena so že utonila v pozabo – do čebelarskih motivov iz Slovenije in tujine. Njihove mere so različne, prav tako barve in tehnike izdelave,« je pojasnila.

Listnica, dopisnica, razglednica

Razvoj razglednic se je začel po letu 1869, ko je Dunajska poštna uprava izdala prvo uradno dopisnico in jo poimenovala Correspondenz-Karte, izvemo na razstavi. To so bile prve dopisnice na svetu, ki jih je podprla tudi državna uprava. Njihovo poimenovanje je bilo, glede na določila takratne ustave, prevedeno tudi v jezike nenemških narodov, zato je imelo veliko dopisnic dvojezičen napis. Prvo poimenovanje v slovenščini je bilo listnica, a ga je 1873 zamenjalo ustreznejše dopisnica. Izraz se je ohranil do danes, medtem ko se je za dopisnice s slikami v obdobju med obema vojnama uveljavil izraz razglednica.

»Muzeji, knjižnice in arhivi danes zbiramo tovrstno gradivo, saj nas razglednice popeljejo skozi kulturno-zgodovinski razvoj krajev in nas spomnijo na pretekle dogodke ter ljudi, ki jih ni več. Sporočila na razglednicah nas popeljejo v svet že skoraj pozabljene komunikacije med ljudmi, ki so si pošiljali pozdrave s potovanj, se najavljali na obiske, sporočali vesele in žalostne dogodke v družini. Tovrstno komunikacijo so danes v dobršni meri nadomestili družbeni mediji,« ugotavljajo snovalci razstave.

Najprej fotografija, nato razglednica

Ko se naša generacija spomni na razglednico, običajno pomisli na podobe mest, pokrajine, morda znamenitosti, na starejših razglednicah pa vidimo tudi dogodke. »Ko so včasih fotografirali dogodek, so iz fotografije izdelali in izdali tudi razglednico. Poroke, pogrebi, prevoz bale Radovljičanke Vere Magušar, ki se je poročila v Kropo, pa sokolski in orlovski dogodki, gospodinjski tečaji, ki so jih prirejali v Radovljici, gasilske prireditve, prevoz cerkvenih vozov ... Z razglednic zares lahko spoznavamo dogajanje v naših krajih in se iz njih marsikaj naučimo,« je prepričana Katja Kreutz Praprotnik.

Fotografi so začeli fotografski papir v formatu razglednica uporabljati ob koncu 19. stoletja in tako je na trg prišla razglednica, ki je bila zaradi cene primerna tudi za manjše naklade, izvemo na razstavi. Šele cenejši in preprostejši knjigotisk in svetlotisk sta ob koncu stoletja omogočila visoke naklade in hitro širjenje razglednice. Sprva so imele črno-belo osnovo in so jih ročno ali s pomočjo klišejev barvali, v dvajsetih letih dvajsetega stoletja pa je začel prevladovati ofsetni tisk, ki ga za tiskanje razglednic uporabljajo še danes.

Razglednice družine Vengar

Posebna pozornost je na razstavi posvečena znani radovljiški fotografski družini Vengar. »Tri generacije fotografov iz družine Vengar so zapustile bogato zbirko fotografij in predmetov, povezanih s svojim delom. Zbirka je bila do smrti zadnjega predstavnika družine spravljena v njihovi družinski hiši na Kopališki ulici v Radovljici. Po smrti Alojza Vengarja leta 2021 smo si v Muzejih radovljiške občine močno prizadevali, da bi zbirka našla svoje mesto v Mestnem muzeju. Ko so nam dediči ponudili možnost, da jo sprejmemo, smo jo bili brez oklevanja pripravljeni prevzeti,« je pojasnila Katja Kreutz Praprotnik.

Predmeti so zdaj shranjeni v fototeki in depoju Muzejev radovljiške občine, kjer so jim omogočili primerne pogoje, ki so potrebni za hrambo tovrstnih zbirk. Na razstavi v Šivčevi hiši pa je predstavljen izbor iz velikega korpusa razglednic, ki so jih izdali fotografi iz treh generacij družine Vengar, in manjši del predmetov, ki jih je prevzel muzej.

Bi poslali pozdrav po starem

V današnjem digitalnem svetu, kjer prevladuje elektronska komunikacija, mnogi že dolgo niso poslali razglednice svojim najbližjim. Zato so se v radovljiškem muzeju odločili, da obiskovalce povabijo, da to storijo ob ogledu razstave. V kot prvega razstavnega prostora Šivčeve hiše so postavili dva udobna stola in mizico, nanjo pa pisalo in brezplačne razglednice, ki jih lahko obiskovalci napišejo in odpošljejo. Drobna pozornost, ki nam ne vzame veliko časa, bo zagotovo razveselila tistega, ki jo bo prejel. Razglednico s pripisanim naslovom lahko oddate v nabiralnik, ki so ga za to priložnost posodili v Muzeju pošte in telekomunikacij iz Polhovega Gradca.