Razstavo so pripravili sodelavci Loškega muzeja Jerica Brečić, Jože Štukl in Simona Žvanut. / Foto: Tina Dokl
Razstavo so pripravili sodelavci Loškega muzeja Jerica Brečić, Jože Štukl in Simona Žvanut. / Foto: Tina Dokl
Primer Bukovščica
Za oddaljene čase, ki jih z namenom, da bi poznali lastno preteklost in bolje živeli danes in jutri, raziskujejo arheologi, je Primer Bukovščica zelo poveden naslov razstave, ki je na ogled v Okroglem stolpu Loškega gradu. Kje, kdaj, kako in zakaj arheologija, nam ta odgovarja.
Škofja Loka – Razstava, ki so jo pred tednom odprli v Okroglem stolpu, govori o arheološkem najdišču v Bukovščici v Selški dolini v občini Škofja Loka, kjer so med letoma 2010 in 2011 potekale arheološke raziskave, med katerimi so bili odkriti novoveški naselbinski ostanki. Namen in rdeča nit razstave pa je na Primeru Bukovščica, kot sporoča naslov, v prvi vrsti predstavitev arheoloških metod dela.
»Skozi zgodbo razkrivanja preteklosti Bukovščice predstavljamo delovne postopke arheologov: kako se določi potencialno najdišče, ki kasneje zahteva izkopavanja, kako potekajo terenske raziskave, kaj spada med poizkopovalne procese ter kako potekata obdelava in hramba najdb v muzeju,« je v nagovoru povedala arheologinja Jerica Brečić skupaj z arheologom Jožetom Štuklom in umetnostno zgodovinarsko Simono Žvanut.
Kot radi povedo arheologi, se z izkopavanji njihovo delo ne zaključi, ampak se pravzaprav šele začne. Gre za zahteven projekt obdelave arheoloških najdb. »V Bukovščici je bilo odkritih 21.000 odlomkov keramičnih posod. Keramično gradivo pripada loncem, skledam, krožnikom, pokrovkam, pečnicam in lojenkam. Niti ena posoda ni bila ohranjena v celoti. Posamezne sklope keramičnega gradiva smo ustrezno popisali, katalogizirali in inventarizirali, zložili v vrečke in shranili v posebnih, po meri izdelanih shrambnih škatlah v muzejskem depoju,« je povedal Jože Štukl in s tem tudi pojasnil nekaj artefaktov, ki so na ogled v vitrinah pred nami, v nadaljevanju pa dodal, da so iz obeh odpadnih jam izkopali tudi skupno 2918 živalskih kostnih ostankov, med katerimi prevladujejo domače živali (govedo, svinje, drobnica), medtem ko so lovne živali zastopane v zelo majhnem deležu.
Vzporedno z glavno zgodbo potekajo tudi besedila v lahkem branju; to so besedila, oblikovana na način, da so preprostejša za branje in razumevanje. V prvi vrsti so namenjena osebam s težavami pri branju in razumevanju. Kot je poudarila Jerica Brečić, so že od samega začetka snovanja razstave dostopnost za osebe s težavami pri branju obravnavali kot integralni del razstave, in ne le kot dodatek. Pred začetkom pisanja razstavnih besedil so se o tem posvetovali z Zavodom Risa, centrom za splošno, funkcionalno in kulturno opismenjevanje.
Razstava bo na ogled do konca novembra, v soboto, 20. septembra, ob 11. uri pripravljajo otroško arheološko delavnico Postani arheolog za en dan!, v sredo, 8. oktobra, ob 18. uri pa še vodenje po razstavi.