Pripovedi današnjega časa

Ljubljana – Šesti roman v lani na novo zasnovani zbirki Razmerja je podpisala šesta avtorica, dramaturginja in dramatičarka Simona Hamer. Leta 2017 je za dramo Razglednice ali strah je od znotraj votel, od zunaj pa ga nič ni prejela Grumovo nagrado. S svojim romanesknim prvencem Cimra vstopa na področje žanrskega, ljubezenskega romana. »Prav žanr ljubezenskega romana in vsi stereotipi, ki gredo z njim, so mi bili velik izziv pri pisanju. Ob tem sem se res zabavala in se hkrati trudila ozaveščati, da besede kot so gentrifikacija, prekariat … in se pojavljajo kot floskule, za nas, ki to živimo, niso abstraktni pojmi, ampak so naš vsakdan,« o tokratnem »prestopu« iz dramatike pove Simona Hamer; da je bila ena spodbud za roman tudi življenjska kriza. »Dramatika se na splošno slabo objavlja, z romanom pa je prišel tudi nek časovni okvir za oddajo besedila, saj nisem ravno pristašica pisanja zgolj za lastni užitek.«

Osrednja protagonistka romana Mirna piše doktorat, ampak v vse bolj gentrificirani Ljubljani obetavna akademska kariera ni dovolj za preživetje. Da lahko pokrije najemnino in stroške, mora delati še kot turistična vodnica. Ko ji sostanovalka Laura v iskanju boljših možnosti pobegne v meko intelektualcev, Berlin, se Mirna loti iskanja nove sostanovalke. Najemodajalka hoče čim prej zapolniti mesto, saj jo zanima zgolj zaslužek, in nekega dne se na vratih pojavi Carlos. Kubanski glasbenik svobodnega duha je popolno nasprotje rahlo zapete Slovenke – spontan, glasen, energičen, živahen, neredoljuben in predvsem zelo strasten. Med sostanovalcema, saj gre za ljubezenski roman, seveda preskoči iskrica.

Dva osrednja protagonista sta si značajsko in kulturno različna, še najbolj podoben je njun socialni položaj, avtorica pa ju je postavila v današnjo realnost. »Tako je tema tudi Mirnin akademski prekariat, medtem pa je Carlos bil primoran emigrirati v tujino, da bi nadaljeval glasbeno kariero. Tu odpiram tematiko migracijskih politik Evropske unije,« pojasnjuje pisateljica, ki v romanu na »žmohten« način opisuje tudi seksualnost, pri čemer še posebej poudari ženski užitek.

Simona Hamer poziva ljudi, da lahko podobno, kot na dom povabijo glasbenike, pripravijo tudi literarne večere. »Povabite me, z veseljem pridem.«

Roman Obraz že uveljavljene avtorice Vesne Lemaić je zanimiv z več vidikov, upošteva tako določene žanrske elemente, se spogleduje z grozljivko, hkrati pa tudi ozavešča, govori o prekariatu, socialni razslojenosti, turistifikaciji in vprašanju dostopa do stanovanj.

Skupina mladih vzpostavi zanimiv poslovni projekt in v nekem zasebnem območju naredi prostor socialističnih grozot, v katerem naj bi strašilo. V želji po zaslužku želijo zgodbo prodajati množici turistov, ki prihaja v Ljubljano.

»Gre za Titovo sobo. Na turističnih turah vsak od vodičev o mestu govori druge stvari, zelo malo pa je govora o dejanskem zgodovinskem liku Tita. Skozi vodiče se odstira, kako osebnost Tita postaja izpraznjena za današnje mlade generacije, ki zgodovinski lik izkoristi za to, da pride do denarja turistov. Dogajanje v knjigi je sicer povsem izmišljeno,« o rdeči niti romana pove Vesna Lemaić. Pisateljico v romanu zanima vsakokratno razmerje, ki se v mestih vzpostavlja med lokalnim prebivalstvom in turisti, kot dodaja, se ji zdi zelo zanimiva večna želja in lakota turistov po avtentični izkušnji mesta. Kaj je tisto res pravo, izvirno doživetje? Knjiga je hkrati grozljiva in duhovita in se v zgodbi odražajo dobre karakterizacije likov. Omenjene sestavine so prepletene na najboljši možni način.

Še dve pesniški zbirki

Moja mama ve, kaj se dogaja v mestih je naslov pesniške zbirke mlade srbske pesnice Radmile Petrović v prevodu Natalije Milovanović. Knjiga je izšla leta 2020 in je v Srbiji prava uspešnica, doslej so prodali že 12.000 izvodov. »Ljudje v njej prepoznajo družinske teme, ki se jih avtorji običajno izogibajo, dokler starši niso pokojni. Jaz nisem mogla čakati na to. V pesmih pišem vse to, kar sem želela brati kot otrok, pa zato nisem imela priložnosti,« pove Radmila Petrović.

Avtorica v pesmih neposredno in z na videz grobim slogom prinaša izkušnjo, ki jo v temeljih zaznamujejo družbena razslojenost, družinska, največkrat patriarhalna hierarhija, spolna neenakost in ne nazadnje odnos med mestom in podeželjem oziroma središčem in obrobjem. »Za umetnost je potrebna napetost, ta jo gradi naprej. Če imaš privilegij, da ti je vse dano, nikoli ne boš doživel napetosti in razmišljanja, kakšen bi moral biti pravičnejši svet,« pravi pesnica, v katere zbirki je dekle »frajer, ki ima nož v žepu in žico v modrcu«.

Tu je še pesniška zbirka Erotika Vinka Möderndorferja, v kateri avtor nadaljuje tradicijo ljubezenske in erotične poezije. Tokrat je telesna ljubezen, ki jo upesnjuje, prežarjena z eksistencialnim zavedanjem, da je ljubezen tudi ali predvsem petite mort (mala smrt). V vsaki ljubezni, četudi je zgolj telesna, morda v tej še najbolj, se človek sooči z minljivostjo in se zazre lastni smrti v oči. Pesnik je izbral naslov po Cankarjevi zbirki Erotika, ki je v svojem času veljala za neprimerno.