Proletariat se upre

Jugoslovanski gospodarski razvoj je temeljil predvsem na proletarizaciji družbe, množičnosti proletariata. Tudi Gorenjska je gradila industrijo, ki je zahtevala mnogo ročnih delavcev. Ti so množično prihajali oz. so jih hodili iskat na jugoslovanski jug.

Leta 1987 je kranjski komunist Franc Puhar dramatično zahteval spremembo razvojnega modela. Predlagal je »omejiti nekatero proizvodnjo ali pustiti sproščeno priseljevanje delavcev kot doslej. (…) Reševanje proizvodnje z obstoječo tehnologijo in z migracijo nekvalificiranih delavcev kratkotrajna rešitev, celo potuha, ki odlaga pristop k sodobni modernizaciji proizvodnje.« … »Rešitev kranjske industrije je v novih, modernih tehnologijah.

Ta korak je nujno začeti takoj, sicer ga sploh ne bo. Tistih, ki bodo proti tehnološkemu napredku, bo vsak dan več, saj vse kaže, da se pritok nekvalificiranih delavcev še ne bo ustavil.«

Toda proletariata kot izvoljenega ljudstva pa ni bilo mogoče žejnega in lačnega prepeljati čez rdeče morje. Stavke ali prekinitve dela, kot se je samoupravno reklo, so postale del socialističnega vsakdana. Tudi na Gorenjskem, kjer je kriza načela vse velike industrijske panoge in so se stavke kar vrstile. Tako je samo v zadnjih dneh decembra 1988 GG poročal o stavki v Tovarni verig v Lescah, o delavcih Bombažne predilnice in tkalnice v Tržiču, ki so 30 ur vztrajali na občini, o stavki v kranjski Iskri Telematiki.

Litostroj

Stavka več kot tri tisoč delavcev v Litostroju od 9. do 15. decembra 1987 je bila prelomen dogodek v zgodovini demokratizacije Slovenije. Stavkajoči pod vodstvom strojnega inženirja Franceta Tomšiča iz Kamnika so izrekli nezaupnico partijskemu in samoupravnemu sistemu. Zahtevali so tudi ustanovitev neodvisnih sindikatov in 15. decembra 1987 na izrednem zboru stavkajočih delavcev izvolili Iniciativni odbor Socialdemokratske zveze, ki ga je vodil Tomšič. Ta je na kongresu 16. februarja 1989 postala Socialdemokratska stranka Slovenije.

France Tomšič

France Tomšič (1937–2010) je v letih 1966–1976 delal v Zvezni republiki Nemčiji in sodeloval v socialdemokratski stranki. Bil je predsednik Socialdemokratske zveze Slovenije (1989) in Neodvisnosti – konfederacije novih sindikatov Slovenije (1990–1997). Neodvisnost je bila prva demokratična sindikalna centrala v Sloveniji in jugovzhodni Evropi.
O Tomšiču je napisala biografijo Rosvita Pesek, v Kamniku so ga odlikovali s častnim občanstvom, mu posvetili odlična zbornika France Tomšič in njegov čas ter France Tomšič, vizionar, domoljub, demokrat. Slednjega so predstavili ob odkritju Tomšičevega kipa med kipi pomembnih Kamničanov pod Malim gradom.