Prostovoljstvo je darilo

Tineta Zevnika so med prostovoljce popeljali zgledi v družini in širšem sorodstvu ter spodbude v lokalnem okolju. V krogu bližnjih, ki so bili dejavni v skupnosti, je bil med drugim njegov brat Gašper, ki je pred petimi leti prav tako prejel državno priznanje na področju prostovoljstva. Vendar daleč od tega, da bi to Tinetu predstavljalo cilj. Niti na prejeto priznanje ne gleda kot na nagrado, ki bi bila namenjena le njemu. »Vesel sem, hvaležen in počaščen, da je bilo opaženo moje delo. Ampak sam bi ga težko opravil; sem del skupnosti, zato je priznanje potrditev za vse organizacije, pri katerih sem sodeloval, predstavlja nagrado za vse, ki me spremljajo na moji poti, in spodbudo, da s še večjim žarom stopamo naprej.«

Prostovoljec je od osnovnošolskih let. V Družinskem in mladinskem centru Cerklje je sprva nudil učno pomoč vrstnikom, zlasti pri matematiki in drugih naravoslovnih predmetih, kasneje se je pridružil animatorjem. Deset let je bil vpet v organizacijo oratorija v Cerkljah, ki se po številu udeležencev uvršča med večje poletne dogodke za otroke v cerkljanski občini in širše. Prispeval je k delovanju Katoliške mladine in Karitas. »Kot voditelj letovanja Počitnice Biserov je pomembno vplival na kakovost programov za otroke iz socialno ogroženih družin,« je poudarjeno v obrazložitvi priznanja.

Po zaposlitvi ostaja dejaven predvsem v Mladi Karitas Slovenija, kjer udejstvovanje na področju prostovoljstva zadnja tri leta nadgrajuje z vlogo voditelja oziroma desne roke nacionalnega koordinatorja mladinske veje Karitas. »Igra ključno vlogo pri razvoju mladinskega prostovoljstva na državni ravni. Prevzema odgovornost za vodenje projektov, mentorstvo in usposabljanje več kot 2200 mladih prostovoljcev. Je zanesljiv, ustvarjalen in inovativen, njegov optimističen pristop in nasmeh nagovarjata vse generacije,« so pojasnili njegove zasluge in odlike.

Prostovoljstvo je darilo, meni Zevnik. »Razveseljuje tiste, ki jim namenjaš svoj čas, pomoč, znanje, talente, jih sprejemaš in spoštuješ, in hkrati si vesel sam, ko vidiš, da si naredil nekaj dobrega, da si prižgal neko iskrico. Dejansko veliko več dobiš, kot daš; naša dejanja so stokrat povrnjena.« Kot je še povedal, je hvaležen za številne dragocene izkušnje in priložnosti, ki so skupaj s poslanstvom prostovoljca obogatile njegovo življenje. »Ogromno sem se naučil, poleg tega z delom v skupini razvijaš socialne in vodstvene veščine, osebno rasteš.«

Od vstopa v najstniško obdobje je del njegovega življenja tudi košarka, ki ga je – tako kot skupno delo pri prostovoljskih projektih – prevzela zaradi ekipnega duha. Glede na to, da sta pred njim dva pomembna osebna koraka, poroka in selitev, v prihodnji sezoni načrtuje premor v cerkljanskem košarkarskem klubu. »Potem pa bom presodil, kako naprej.« Brez športa bo sicer težko zdržal, prizna, saj mu gibanje marsikdaj tudi pomaga razbistriti misli. »Moj zaščitni znak je res dobra volja, pridejo pa trenutki, ko se tudi sam znajdem pred izzivom ali dilemo. Takrat si vzamem čas zase, se s kom pogovorim ali s športom 'prediham' situacijo,« nam je zaupal.