Rad ga moraš imeti, gledališče

Njegov oče je bil Franc Košir, legendarni Avsenikov trobentač in humorist, njegova mama Tatjana Košir, ki je bila več kot šestdeset let zvesta jeseniškim gledališkim odrskim deskam. Klemen Košir je bil na odru še pred svojim rojstvom, saj je mama Tatjana igrala tudi med nosečnostjo. Od obeh staršev je podedoval ljubezen do odra, na katerem je pri še ne treh letih v naročju Marjana Kralja nasmejal občinstvo z dvema šalama na Veselem toboganu. Oder ga je zasvojil in v Gledališču Toneta Čufarja Jesenice je v šestih desetletjih odigral več kot šestdeset – tudi nagrajenih – gledaliških vlog.

Mojster iz zaodrja

A ne le na odru, Klemen je že skoraj trideset let tudi mojster iz zaodrja, eden tistih »nevidnih« delavcev, ki v vsakem gledališču skrbijo za sceno, ton, luč, kostume, masko ... Uradni naziv njegovega delovnega mesta je tehnični vodja. Sam temu pravi: deklica za vse. V tehnični ekipi sta dva, on in odrski mojster Matic Hering. Poskrbita za sceno, luči, ton, skratka vse tisto, česar gledalci v dvorani niti ne opazijo, a brez tega ni nobene predstave. »Za vsako predstavo je pomembna celotna ekipa, ne le igralci, ampak tudi tehnika, garderoberji, rekviziterji, maskerji, hostese ... Mi smo majhno gledališče in zato zaposleni delamo več stvari hkrati,« pripoveduje sogovornik, ki je diplomiral iz multimedije z diplomskim delom Scenografija gledališke predstave od ideje do izvedbe.

Od visečega mostu do gusarske ladje

Proces izdelave scene za predstavo se začne z režiserjem, ki predstavi svoj koncept in izbere scenografa, ki potem izdela načrte in lahko tudi maketo scene. Sceno izdelajo v delavnici v gledališču. »Iz lesa lahko naredim vse ... Imam kombinirko in potem na osnovi skic ustvarjam. Če sem sam tudi scenograf, pa imam največkrat skice kar v glavi.«

V skoraj tridesetih letih je izdelal scene za desetine predstav, mnoge so bile izjemno zahtevne, denimo scena za Kekca, ki je zahtevala viseči most na odru, za Pepelko je bilo treba postaviti grad, poseben izziv je bila izdelava scene na kopališču Ukova za predstavo Otok zakladov, saj so morali izdelati in postaviti gusarsko ladjo. Poseben spektakel je bila predstava Polom, ki so jo uprizorili v železarni, pa scena za ambientalno predstavo Plavž na Stari Savi ...

Pri tem scena vsakokrat mora biti prilagojena velikosti odra in možnosti prevoza, saj jo je za gostovanja treba razstaviti in prepeljati na drug oder.

Košir zase pravi, da je nagnjen k minimalistični sceni, rad ima čim manj elementov in barv, saj je prepričan, da mora v središču zažareti igralec.

S pomočjo luči v čarobno izkušnjo

Ob oblikovanju prostora je zelo pomembna tudi luč, v majhnem gledališču, kot je jeseniško, so sicer tehnično omejeni, a mojstra znata vsako predstavo spremeniti v čarobno izkušnjo, tudi s pomočjo novih tehnologij, inteligentnih reflektorjev ...

Za mešalno mizo v utesnjeni kabini nad dvorano pa je še en, poseben svet, kjer nastaja tonska podoba predstav - od natančno odmerjenega tihega šuma do dramatičnega izbruha glasbe. In če občinstvo zvoka ne opazi, to pomeni, da je delo opravljeno dobro ...

»Od oktobra do konca decembra smo tukaj kuhani in pečeni ... Rad ga moraš imeti, gledališče. Ni to za vsakogar. Če imaš to rad ... si ne predstavljam, da bi delal v tovarni ...« pravi Klemen Košir o delovniku, ki se pogosto potegne pozno v noč.

Na prvem mestu ... oder

A bradati sogovornik ni samo mojster iz zaodrja, temveč je tudi uveljavljeni amaterski igralec. Vsako sezono odigra vsaj eno vlogo, zadnja, ki jo je oblikoval in jo še vedno z velikim uspehom igrajo, so Tiči. Legendarna je bila vloga kralja Arthurja v predstavi Kralj Arthur in sveti gral, za katero je prejel priznanje za najboljšo moško vlogo na festivalu gorenjskih komedijantov, pa vloga v predstavi To imamo v družini, ki je bila nagrajena na Čufarjevih dnevih kot najboljša moška vloga.

»Vsaka vloga je nekaj posebnega in mogoče se pri kakšni komediji zdi, da gre samo za veliko zafrkancije, a je v ozadju resno delo. Bolj si resen na odru, bolj verjetno boš smešen. Marsikateri igralec to pozabi in začne 'glumakati'. A potem se ne smejejo vlogi, ampak tebi ...«

Podedovana vloga

Ena njegova vloga pa je podedovana. To je vloga pevca in humorista Koširja, ki jo v zadnjem času sicer igra redkeje, a jo ohranja kot poseben poklon pokojnemu očetu Francu. »Žal je prehitro šel, a čeprav ga že 34 let ni, je vezni člen naše družine,« pravi sogovornik.

Koširjevi so zelo povezani med seboj, Klemen v šali pravi, da so v času covida kršili vse omejitve, ker so se nenehno družili, na Jesenicah in tudi v vikendu v Rovtih, kjer na očeta spominja stilizirana trobenta, na mamo Tatjano pa valjar. Tradicija gre naprej tudi z najmlajšo, že četrto generacijo Koširjev na odru, v glasbi ... Geni so pač geni.