Raziskovalec sobivanja v prostoru

Ob aktualni razstavi Tomaža Šebreka v dvorani kranjske knjižnice uvodoma velja poudariti, da gre za avtorja skulpture, ki so jo septembra 2012, dobro leto po odprtju nove knjižnice, odkrili pred vhodom v stavbo Globus. Organizatorka razstave Petra Puhar je dejala, da je bila postavitev imenitno dejanje v poklon novemu hramu knjig in lepo presenečenje, ob čemer je poudarila, da kakovostne javne plastike v Kranju niso umestili že vse od Dolinarjevih kipov.

Avtor skulpture je zapisal, da je ta nekakšen znak, ki se na simbolen način približuje historičnemu, torej skrivnosti besede, črk – znamenj, ki so jih začeli pisati na glinene ploščice. »Tako prikliče v spomin najstarejše človekove zapise, ki metaforično vodijo v stavbo, v knjižnico, v domovanje besed.«

Z razstavo v knjižnici se Tomaž Šebrek predstavlja kot premišljevalec vplivov sodobnega vsakdana in človekovega osmišljanja možnosti sobivanja. Avtor nagovarja težavo ohranitve subjektivne pozitivne naravnanosti v brutalizaciji družbe. »S svojimi heterogenimi likovnimi kompozicijami ne govori o zunanji refleksiji površnega dojemanja pojavnega sveta, temveč išče njegove globlje in zagonetne pomene,« je prisotne nagovorila Petra Puhar in v pogovoru z umetnikom razkrila teme, ki ga nagovarjajo, in načinih dela, ki ga vodijo pri ustvarjanju. Šebrek je poudaril, da gre predvsem za dolgo premišljevane teme, ki vznikajo tudi iz globoke podzavesti in se včasih pojavljajo in ponavljajo v sanjah.

Tomaž Šebrek je vizualni umetnik, ki na likovnem področju deluje od leta 1987, kot samostojni ustvarjalec pa od leta 2001. Uporablja različne likovne tehnike – risbo, grafiko, slikarstvo, osrednje mesto v njegovem ustvarjanju pa zaseda kiparstvo. Je član Likovnega društva Kranj in ZDSLU.

»Razstava raziskuje skupni prostor in sobivanje v času nenehnih sprememb. Spodbuja razmišljanje o družbenih izzivih ter iskanju smiselnih poti delovanja. Predstavljam izbor ciklusov, ki so vključeni v publikacijo Strukture civilizacije,« je poudaril Šebrek. Uvodni del tako osvetljuje odnos med skulpturo in arhitekturo obstoječega prostora. Sledi razmislek o tehnološki usmerjenosti in njeni vsestranski vlogi v toku civilizacijskih sprememb. Pomenljivo je delo Cvetoči vrt (Layerjeva hiša, Kranj). Na ogled so tudi dela Strategija prostora – mape in fotografije, ustvarjene v skrbno izbranih svetlobnih in perspektivnih razmerah. Predstavljajo sodobne zemljevide virov.

Sogovornika sta ošvrknila tudi podcenjevalen odnos družbe do umetnosti in kulture, ki bi tudi ti pomembni področji človeške ustvarjalnosti podvrgla trgu, ki krči tovrstne programe v šolah. Prepričana sta, da bi morali poleg drugih v šolah učiti likovne pismenosti, spodbujati ustvarjalnost in rabo domišljije. Pogovor je s kitaro in ganljivim glasom popestril Žigan Krajnčan.