Zasip, obsijan s soncem / Foto:

Zasip, obsijan s soncem

Razvoj Zasipa skozi zgodovino

Zasip skozi čas (10)

Leto 1906 je za Zasip pomembno tudi zato, ker so tega leta na pobudo župnika Ignacija Fertina ustanovili gasilsko društvo. Prej so bili Zasipljani člani gasilskega društva v Gorjah.

Med Zasipljani in drugimi prebivalci Blejskega kota je bila razširjena zgodba o zvonovih na Blejskem otoku, ki naj bi bili tako močno blagoslovljeni, da bi vse kraje, do koder se sliši njihovo zvonjenje, obvarovali pred večjo nesrečo. Tudi v Zasipu se ob ugodnem vremenu sliši zvon z otoka in je tako obvarovan nesreče. (Povedala Slavka Zupanc - Štefanova.)

Še večji razvoj industrije in turizma v okolici se je nadaljeval po prvi, sploh pa po drugi svetovni vojni. Zasip je sčasoma postal tudi območje priseljevanja. Zato se je vas razširila. Hiše so rasle ob cesti, ki povezuje Zasip s Sebenjami. Starim delom so se pridružili novi: Dobje, Dolina, Pod hribom, Jermanka, Polje in najnovejše naselje Ledina. Že med vojnama, leta 1931, je Zasip poleg HE Vintgar dobil še HE Zasip v Piškovci. Elektrarni sta z daljnovodom povezani z železarskimi obrati na Jesenicah.

Prav med obema vojnama je bilo ustanovljeno Kulturno društvo (1925). Dve leti za tem je bila ustanovljena Agrarna skupnost Zasip kot skupnost imetnikov pašnih pravic. Po drugi svetovni vojni so ustanovili Krajevno organizacijo Rdečega križa Zasip in Zvezo borcev NOB. Leta 1973 je bila od Krajevne skupnosti Bled, v okviru Občine Radovljica, osamosvojena Krajevna skupnost Zasip. Na območju Homa so leta 1976 krajani postavili gostišče Jurček. Leta 1987 se je od gorjanskega društva upokojencev odcepilo Društvo upokojencev Zasip. V samostojni Sloveniji pa smo leta 1995 dobili Turistično društvo Zasip in leta 1996 Športno društvo Zasip. Vsa ta društva danes skupaj s Krajevno skupnostjo Zasip igrajo vlogo veziva med vaščani Zasipa.

Cerkev sv. Katarine na Homu

Sveta Katarina Aleksandrijska je ena izmed 14 zavetnikov v sili. Bila je rojena v Aleksandriji v Egiptu in je v krščanstvo hotela spreobrniti cesarja Maksencija. Ta jo je predstavil 50 učenjakom, pred katerimi je morala zagovarjati krščansko vero. To je zagovarjala tako uspešno, da je vseh 50 spreobrnila v krščanstvo. To je cesarja tako razjezilo, da jo je obsodil na smrt na mučilnem kolesu, ko pa so jo privezali na kolo, da bi jo mučili, se je kolo razletelo. Zato je običajno upodobljena s kolesom, ki je njen atribut. Je zavetnica filozofov, učenjakov, študentov, knjižničarjev ... Včasih so k cerkvi na Hom romali in molili za zdravo pamet. Še danes se med Zasipljani sliši, da Katarina »pamet tala«.

Cerkev na Homu izvira iz srednjega veka, prvič se omenja okoli leta 1500, ko je bila tam potrjena bratovščina. Zunaj pri vhodu je freska sv. Katarine, sv. Janeza Evangelista in sv. Nikolaja, ki je nastala okrog leta 1400. V 18. stoletju je bila cerkev barokizirana.

Včasih je bila k cerkvi znana romarska pot. Tako se je razvil običaj, da je vsako leto eden domačih kmetov daroval eno kravo bavho, ki so jo zaklali, z mesom pa pogostili romarje. Znano je tudi, da je v času Napoleonovih vojn neki francoski general pred cerkev zakopal zaklad. Zaklad so kasneje izkopali neki možje iz Primorske.