Redki prostor miru in tišine

Matjaž Eržen, vaši naslednici bivši direktorici Mestne knjižnice Kranj Maji Vunšek ste ob koncu avgusta predali posle.

Primopredaja poslov je lahko daljši proces, v katerem se nov zaposleni natančno seznani z načinom delovanja knjižnice. Seveda je obseg predaje odvisen tudi od pozicije delovnega mesta. Če gre pri tem za vodstveno delovno mesto, je le to povezano tudi z večjo odgovornostjo, zaradi česar je primopredaja še toliko bolj zahtevna in obsežna. Moja naslednica Maja Vunšek prihaja iz podobnega delovnega mesta, bila je direktorica Mestne knjižnice Kranj, kar načeloma pomeni, da je delovala v enakih pravnih okvirih, vendar pa je specifika dela vsake splošne knjižnice malo drugačna, prilagojena posameznemu lokalnemu okolju in njegovim potrebam. Poleg tega je Mestna knjižnica Kranj tudi regijska knjižnica za Gorenjsko. V šali sem naslednici rekel, da prehaja z limuzine na starega fička, kjer bo morala včasih tudi sama kaj »pošraufati«,​ saj nima servisa za vse. Prepričan pa sem, da bo knjižnico dobro vodila.

Koliko časa ste bili na čelu knjižnice?

Na mestu direktorja sem bil 15 let. Pred menoj so se zvrstili Janko Krek, prvi profesionalni knjižničar in ravnatelj knjižnice. Po njegovi prezgodnji smrti ga je nasledil Ludvik Kaluža, ki je ravnateljeval 12 let, Sledila je Ana Florjančič z enim mandatom ter nato Marija Lebar s tremi mandati. Njo pa sem nasledil jaz.

Matjaž Eržen pravi, da bo zdaj, ko je v pokoju, več časa tudi za kaj, kar je rad delal, pa za to ni bilo časa. / Foto: Tina Dokl

Kako ocenjujete delovanje knjižnice v teh 15 letih glede na kadrovske in prostorske omejitve?

Knjižnica že ves čas deluje v zelo omejenih pogojih. Pa ne govorim le z vidika prostora, ki smo ga v teh treh mandatih vsaj kar se tiče krajevnih enot knjižnice uspešno urejali. Selitev Oddelka za otroke in mladino v Škofji Loki v prostore bivše Name, povečani prostori enote v Železnikih, novi prostori v Gorenji vasi in na Trati. Vse to pa opravljamo in vodimo z minimalnim številom zaposlenih, ki je na spodnji meji normativov. Ocenjujem, da smo glede na to dosegali izjemne rezultate in delali velike stvari. Trenutno je skupaj z direktorico 21 zaposlenih, in to za celotno mrežo vseh enot skupaj s Škofjo Loko, kjer praktično delujeta dve ločeni enoti, kar je organizacijsko in kadrovsko še bolj obremenjujoče. Vse naštete enote trenutno zagotavljajo vsak teden 198 ur odprtosti za izposojo. Po ponovnem odprtju Poljan pa bo to 208 ur na teden! V ta čas pa niso vštete ure raznih dejavnosti, ki se izvajajo tudi izven tega časa. Naj omenim, da letno v vseh prostorih knjižnice poteka kar od 800 do 900 raznih srečanj, prireditev, delavnic, obiskov skupin vrtcev in šol. To pomeni, da delamo res racionalno in učinkovito, žal pa zato velikokrat dihamo »na škrge«. Teh petnajst let smo sledili tudi razvoju tehnologije in storitev, ki so se v tem času precej spremenile in približale knjižnične storitve in informacije tudi na daljavo. Trezorji za vračanje gradiva in paketniki na vseh enotah ponujajo možnost prevzema in vračila 24/7, spletna stran in družabna orodja (FB, YouTubov kanal, Instagram, podkast, sedaj tudi TikTok).

Kakšni so načrti glede prostorske problematike in odpiranja novih enot? Blizu je odprtje knjižnice v Poljanah.

Enota v Poljanah, ki je bila v avgustovskih poplavah leta 2023 uničena, bo kmalu zaživela v novih prostorih v novem kulturnem centru v Poljanah. Prostori trenutno čakajo na opremo in pričakujemo, da bo knjižnica zaživela do konca leta. Novi prostori obsegajo približno 240 kvadratnih metrov. Po odprtju bo knjižnica delovala štirikrat tedensko, skupaj 20 ur, kot zahtevajo normativi za lokalno okolje, ki ima več kot 2500 prebivalcev.

S kakšnimi izzivi se soočate v obstoječi stavbi v Škofji Loki na Šolski ulici in kaj bo prinesla novogradnja na lokaciji bivše Name?

Obstoječa stavba je izjemno obremenjena. S selitvijo oddelka za otroke in mladino smo razbremenili strop, saj so se v pritličju že poznale poškodbe zaradi teže gradiva v zgornjem nadstropju. Knjižnično gradivo namreč zahteva posebne statične ojačitve, česar pa obstoječa stavba nima. Prav tako je problem dostopa do gradiva, saj širina in višina polic za odrasle na Šolski ulici ne omogočata, da bi mednje prišle tudi gibalno ovirane osebe. Še in še bi lahko naštevali. Pa še prostori za zaposlene, ki jih praktično ni. Malicajo npr. kar v prostoru, kjer se opravlja oprema gradiva. Tudi prostori uprave so neustrezni. V njih se shranjuje del dragocenega gradiva pod neustreznimi pogoji. Kljub klimi v osrednjem prostoru knjižnice smo v pisarnah uprave v letošnjem poletju redno namerili 28 stopinj.

Nikoli ne pomislimo, ampak pomembne so tudi višine polic, na katerih so knjige.

Ja. Na pravo višino polic pomislimo, ko ne dosežemo, kar je na vrhu. Zato obstajajo mednarodno priznani normativi ISO standardi, ki govorijo, kako visoke so lahko police za otroke, stare do osem let, kako visoke do 15 let in tako dalje. Za odrasle je lahko najvišja polica visoka 180 cm. Poleg tega nam isti standardi pove, kakšna mora biti razdalja med policami. Vse to seveda vpliva na površino prostora, saj za najnižje police za enako število knjig potrebujemo dvakrat več prostora kot za najvišje police. In vse to je upoštevano pri načrtih za novo stavbo.

Novi prostori bodo prinesli veliko več kot le police za knjige.

Res je. Sodobna knjižnica ni več namenjena le izposoji, ampak postaja družbeni in kulturni prostor srečevanja, izmenjave mnenj, vseživljenjskega učenja ... Predvideni so tudi tihi prostori za učenje, zaprte študijske celice in tudi prostor, kamor bo možno vstopiti in študirati tudi ponoči oz. v času, ko bo knjižnica zaprta za izposojo.

Matjaž Eržen je Knjižnico Ivana Tavčarja Škofja Loka vodil 15 let. / Foto: Tina Dokl

E-knjige so v zadnjih desetletjih močno spremenile bralne navade; platforme, kot sta Biblos in Amazon Kindle, pa so odprle nova vrata. Kako sami gledate na ta razvoj v primerjavi s klasično, tiskano knjigo?

Elektronske knjige ali e-knjige so svoj zenit naraščanja deleža na svetovnem trgu doživele že sredi preteklega desetletja. V Sloveniji smo v splošnih knjižnicah le malo zaostajali za tem pojavom. Portal Biblos, ki je nastal v sodelovanju splošnih knjižnic in založbe Beletrina, je bil uspešen, vendar je bil zaradi nestrinjanja in nepristajanja knjižnic na vedno večje zahteve založbe ustavljen. Sedaj knjižnice ponujamo slovenske e-knjige na portalu COBISS Ela. Sicer pa kljub vsemu napredku digitalizacije in praktičnosti e-knjig tiskana knjiga zame ohranja nezamenljivo izkušnjo branja. Tiskana knjiga ima svoj posebni čar, svoj značilni vonj in tisti fizični, vizualni spomin. Občutek, ko natanko veš, kje na strani, v katerem delu odstavka ali na kateri strani knjige je določen podatek ali misel. Mi pa e-knjiga na bralniku z osvetljenim zaslonom ponuja nekaj praktične prednosti glede uporabe, npr. ob večernem branju ali kje na poti, saj na bralnik lahko naložiš več knjig.

Odhod v pokoj je za vsakogar velika prelomnica. Kako osebno doživljate ta trenutek prehoda v novo življenjsko obdobje?

Občutki ob tem so trenutno še malo mešani, vendar prevladuje zadovoljstvo nad prehojeno potjo in opravljenimi projekti, ki smo jih izvedli skupaj s sodelavci. V potrditev tega občutka mi je tudi priznanje Združenja bibliotekarskih društev Slovenije – državno Čopovo priznanje za opravljeno delo. Priznanje vsekakor govori o tem, da je Knjižnica Ivana Tavčarja Škofja Loka s svojim delom in idejami prepoznavna med slovenskimi splošnimi knjižnicami.

Načrtov torej je še za nadaljnjih petdeset let …

Teh vprašanj je sedaj največ, ob tem pa že tudi kup dobrih nasvetov prijateljev in predvsem domačih. (smeh) Vsekakor bo sedaj možno živeti brez nenehne tihe skrbi nekje v ozadju glede poslovanja knjižnice. Predvsem pa bo več časa tudi za kaj, kar sem rad delal, pa za to ni bilo časa. Namesto krajših dopoldanski ali enodnevnih si želim odpraviti na kakšno večdnevno pohodniško turo. Seveda se tudi knjigam ne bom odpovedal. Razlika bo le v tem, da se bom branju zdaj lahko posvetil veliko bolj poglobljeno, temeljito in brez delovnih obveznosti v ozadju. Načrtov in želja je še veliko, pa naj za sedaj ostane le pri tem.