Republika Slovenija – trideset let

V Sloveniji se – kot v vsaki demokraciji – še vedno bijejo velike politične in spominske vojne o tem, od kod smo prišli, kje smo in kam želimo iti. Pri tem pa preveč pozabljamo, da smo uspešno uresničili temeljna cilja, ki jih je v zadnjih dveh stoletjih skušala na ta ali oni način doseči večina narodov. Gre za vzpostavitev nacionalne države in vzpostavitev gospodarsko in politično kar najbolj preživetveno sposobnega sistema vladanja. Kot takega večina držav na zemlji izbira pluralno demokracijo, pravno državo in tržno ekonomijo. In Republika Slovenija je v tej večini človeštva.

Ko sem pisal nekaj utrinkov o letošnjem prazničnem letu za Letopis Gorenjskega glasa, sem poudaril dva dosežka.

Največja vojaška zmaga v slovenski zgodovini

Tomaž Kladnik je na predstavitvi zanimivega pregleda slovenskih vojska v 20. stoletju (Zadišalo je po slovenski vojski) poudaril, da je zmaga v vojni za obrambo Republike Slovenije leta 1991 največja vojaška zmaga v slovenski zgodovini. To je trditev, ki je še nismo ponotranjili. Ko jo sprejmemo, potem sprejmemo enkratnost in neponovljivost zmage, ki so jo nova slovenska oblast, nova slovenska vojska in policija z enotnim sodelovanjem prebivalstva izbojevale s kar najmanj prelite krvi in razdejanja. To je zmaga, v kateri so se tudi komunistične elite z udeležbo pri tej zmagi kar najbolj učinkovito odpovedale temeljem režima, ki je nastal v krvavi vojni in revoluciji. Zato Kladnik upravičeno poudarja, da se je nova slovenska vojska imenovala Teritorialna obramba, ker je bilo tako ime zakonsko predpisano. Dejansko pa Teritorialna obramba RS pomeni direktno negacijo in rušenje temeljev, na katerih je temeljila Teritorialna obramba Socialistične RS in tudi partizanska vojska. Teritorialna obramba RS je sledila ukazom Vlade RS, ki jo je vodil Lojze Peterle, neizbrisno pa so jo s svojim vodenjem in nastopanje zaznamovali ministri Janez Janša, Igor Bavčar in Jelko Kacin. Čas bi bil, da bi tudi v določenih veteranskih vrstah teh nekaj osnovnih dejstev dojeli in sprejeli.

Največje blagostanje v zgodovini

Statistika je lahko dovolj varljiva, pa vendar so v Statističnem uradu RS v obletniških objavah in predstavitvah pregledno in nazorno ilustrirali mnoge značilnosti slovenskega razvoja. Omenimo zlasti publikacijo Slovenija od 1991 do danes, pregled statističnih podatkov.

Že osnovna razvojna dejstva so zgovorna: »Od osamosvojitve Slovenije do danes se je bruto domači proizvod (BDP) realno povečal za 91,4 odstotka. Nominalno se je v celotnem obdobju od leta 1991 do leta 2020 povečal za več kot 3.000 odstotkov: z nekaj manj kot 1,5 milijarde EUR v letu 1991 na 46,3 milijarde EUR v letu 2020.

Leta 1991 je znašal BDP na prebivalca 5.131 EUR, leta 2020 pa 22.014 EUR (4-krat višji v 2020 kot pred 29 leti).

Cene so naraščale počasneje od plač – stopnja inflacije v zadnjih 30 letih (v obdobju od januarja 1991 do januarja 2020) je znašala 2.437,2 odstotka.

Neenakost porazdelitve dohodka se je od leta 1997 do leta 2019 (dohodkovno leto 2018) nekoliko znižala. Do leta 2008 se je postopno zniževala, z začetkom krize v letu 2009 je začela naraščati, v zadnjih 5 letih pa se ponovno znižuje.

Država je ves čas po osamosvojitvi ustvarjala tekoči primanjkljaj, saj njeni prihodki niso zadoščali za pokrivanje odhodkov. Kljub temu je bil javnofinančni primanjkljaj razmeroma obvladljiv vse do svetovne finančne in gospodarske krize, ko se je povzpel na 15 odstotkov BDP.«

Podatki nam nastavljajo razmeroma prijazno zrcalo. Republika Slovenija živi in se razvija v krogu najrazvitejših. Z Republiko Slovenijo smo dosegli blagostanje, kakršnega še ni bilo. Brez osamosvojitve in vrnitve v zahodni kulturni krog nam kaj takega ne bi uspelo.

Srečno!

Skozi letošnje leto sta Gorenjski muzej in Gorenjski glas združila moči in tedensko opozarjala na praznično tridesetletnico Republike Slovenije. To je zgodovina, na kateri lahko gradimo naprej. Ob vseh tegobah sedanjosti in možnih sencah prihodnosti nam dosežki vzbujajo optimizem.

Knjiga, v kateri bomo objavili vse prispevke, ki ste jih brali v Glasu, bo tako voščilo kot tudi zagotovilo, da se bosta Gorenjski muzej in Gorenjski glas v takem sodelovanju združila tudi v prihodnje.

Voščim vam prazničen dan enotnosti in samostojnosti, blagoslovljen božič in veselo novo leto! Ter vsega miru in dobrega v letu 2022.