Režiser Škofjeloškega pasijona

»Izjemno sem vesel, da sem bil izbran za režiserja Škofjeloškega pasijona. To je zame res velika čast in hkrati odgovornost. Škofjeloški pasijon je neprecenljiva dediščina, ki nosi globok kulturni in duhovni pomen, zato se zavedam, kako pomembna je ta priložnost. Veselim se izzivov, ki jih prinaša ta projekt, in priložnosti, da s svojo vizijo prispevam k njegovi prihodnosti,« pravi Marcelo Brula, režiser Škofjeloškega pasijona, ki bo po enajstih letih ponovno uprizorjen prihodnje leto.

Povezan z gledališčem in glasbo

Brula je Slovenec, rojen v Argentini, od koder se je pred tremi leti z družino preselil v Slovenijo, v Valburgo. Zanimivo, da je Škofjeloški pasijon nameraval uprizoriti že v Argentini, a mu nato prav zaradi selitve to ni uspelo. Kot pravi, ga pri Škofjeloškem pasijonu navdušujeta njegova bogata zgodovina in globoka simbolika. »Pasijon nas povezuje kot skupnost ter ponuja priložnost, da se zamislimo o svojih vrednotah in prepričanjih. V svoji režiji želim ohraniti duh preteklosti, hkrati pa uporabiti sodobne umetniške pristope, da te pomembne teme približam današnjemu občinstvu ter tako omogočim, da se povežejo z zgodbo in njenim globokim sporočilom.«

Že od otroštva je povezan z gledališčem in glasbo. V Argentini je na obeh področjih pridobil bogate izkušnje. Njegov oče Janez je bil prvi predsednik Slomškovega doma. »Že od otroških let sem čutil ljubezen do gledališča in glasbe. Učil sem se kitaro in solo petje. Poleg nastopov v slovenski skupnosti sem nastopal tudi v operni skupini konservatorija Ginastera ter imel čast nastopati in biti del kadra teatra Colón. To je ena največjih opernih hiš na svetu,« je pojasnil. Več kot 14 let je bil aktiven na področju gledališča in muzikalov. »Kot režiser gledališke skupine Slomškovega doma sem režiral številne muzikale, med drugim Hvalnico družine Trapp, Lepotico in Zver in Fantoma iz opere. Še posebno sem ponosen, da sem jih sam prevedel iz angleščine v slovenščino, kar je zahtevalo globoko razumevanje tako vsebine kot tudi jezika. Vsak projekt je bil izziv, ki je zahteval ustvarjalnost in inovativnost ter dodatno okrepil moj režiserski sluh. Poleg teh klasičnih muzikalov sem imel novembra 2018 skupaj z ženo Marto priložnost režirati krstno izvedbo muzikala Kerigma slovensko-argentinskega skladatelja in filozofa Martina Sušnika. Ta izkušnja je še dodatno razširila moje obzorje in obogatila moje razumevanje glasbene umetnosti.« Od 14. leta je učil petje v slovenski šoli A. M. Slomšek: najprej v otroškem vrtcu in nižjih razredih, kasneje pa vse učence. »Sedem let sem bil podravnatelj šole, zadnjih šest let pa ravnatelj. Zadnja štiri leta sem bil še šolski referent Zedinjene Slovenije,« je dejal.

Dejavna slovenska skupnost v Argentini

Pojasnil je, da je Slovenska skupnost v Argentini zelo dejavna, čeprav se je situacija po pandemiji spremenila. »V Argentini je več tisoč Slovencev, niso pa vsi aktivni člani slovenske skupnosti. Posebno v Buenos Airesu so številne organizacije, društva in kulturne skupine, ki prirejajo dogodke, praznovanja in verske obrede. Ta skupnost ima pomembno vlogo pri ohranjanju slovenske identitete in jezika. Krovna organizacija je Zedinjena Slovenija, ki bdi nad vsemi dogajanji. Člani slovenskih domov pa so tisti, ki se trudijo in garajo za 'božji lon', da naša identiteta ne izumre. V vsakem slovenskem domu delujejo slovenska sobotna šola, zbori, mladinske organizacije, folklorne in gledališke skupine. Glavni steber skupnosti pa je seveda slovenska maša. Nedeljska slovenska maša združuje Slovence, hkrati pa tudi ohranja slovenske verske navade. Na žalost se je število slovenskih duhovnikov zmanjšalo, čeprav jih je kar nekaj iz naše skupnosti, a so v svojih župnijah tu v Sloveniji ali po svetu,« je predstavil.

Ne pozabi poudariti, da je ob vsem delu, ki ga je opravljal, lahko vedno računal na pomoč družine. Z ženo imata štiri otroke in vsi so se v Argentini udejstvovali tudi v Slomškovem domu. Marcelo Brula je Slovenijo prvič obiskal leta 1991, nato pa pred selitvijo še petkrat. Kot je povedal, je bila odločitev za selitev rezultat več dejavnikov. »Po letih življenja v Argentini smo kot družina želeli svoje otroke vzgajati v varnem okolju, kjer bi lahko imeli bolj neposredno povezavo s svojimi koreninami. Poleg tega je Slovenija ponujala priložnosti za poklicno rast in osebno uresničitev.«

V Sloveniji bodo ostali

V Sloveniji nameravajo ostati za stalno. »Čutimo, da nas ta odločitev vodi po poti, ki jo pripravi Božja volja. Verjamemo, da imamo tukaj priložnost za rast, tako na osebni kot tudi na profesionalni ravni. Želimo aktivno prispevati k skupnosti in omogočiti našim otrokom, da se povežejo z bogato kulturo in tradicijo, ki je del našega skupnega izročila. Naši načrti za prihodnost so usmerjeni v aktivno vlogo v slovenski kulturi in družbenem življenju. Želimo, da naš prispevek postane del širšega mozaika, ki ga tkemo vsi skupaj. S tem se trudimo, da bi naše življenje postalo ne le potovanje, ampak tudi pesem, ki odraža lepoto vere in skupnosti, v kateri živimo.«