Novi lastnik Tim Mitja Žagar želi Riklijevi vili, ki je desetletja propadala, povrniti sijaj in sloves, kakršnega je uživala v času Arnolda Riklija. / Foto: Tina Dokl
Riklijeva vila dobila novega lastnika
Potem ko je Riklijeva vila desetletja propadala in kazila podobo Bleda, se ji z novim lastnikom obeta svetlejša prihodnost. Vila je pred kratkim postala last podjetnika Tima Mitje Žagarja, ki ji želi povrniti sijaj in sloves, kakršnega je uživala v času Arnolda Riklija.
Bled – Na nekdaj znameniti Zdraviliški salon Kursalon, ki ga je leta 1895 nad kolonijo zračnih ut ob Blejskem jezeru zgradil švicarski pionir naravnega zdravljenja Arnold Rikli, danes spominjajo le še ruševine. Objekt, znan kot Riklijeva vila, ki je bil leta 1992 razglašen za kulturni spomenik nacionalnega pomena, je namreč več desetletij propadal.
Pred 32 leti je vilo v že dokaj slabem stanju od države kupil poslovnež Nicholas Oman, ki živi v Avstraliji. Skrb zanjo je prepustil sinu Marku Omanu, ki je vrsto let skušal zbrati sredstva za prenovo. V njej je nameraval urediti stanovanje, Riklijevo spominsko sobo in restavracijo. Čeprav je leta 2007 pridobil gradbeno dovoljenje, obnova nikoli ni bila izvedena. K oživitvi objekta ni prispeval niti podrobni prostorski načrt za to območje, ki ga je leta 2015 sprejela Občina Bled s soglasjem Zavoda za varstvo kulturne dediščine in je namesto obnove ruševine omogočal njeno odstranitev in nadomestno gradnjo.
Riklijeva zapuščina na Bledu pa je vendarle dobila novo priložnost. Pred kratkim je vilo od družine Oman kupil podjetnik Tim Mitja Žagar, po rodu iz Seničnega v tržiški občini. »V mladosti sem veliko časa preživel na Bledu in si takrat obljubil, da bom, če vile nihče drug ne obnovi, to nekoč storil sam,« se spominja Žagar, ki zdaj uresničuje otroške sanje.
Nakup Riklijeve vile je bil sicer vse prej kot preprost. »Zaposlil sem strokovnjake, ki so se kar štiri leta pogajali s predstavniki družine Oman,« je pojasnil Žagar. Vilo z okolico, kjer je bilo nekoč ob jezeru 22 zračnih ut s pripadajočimi dodatnimi lesenimi objekti, želi obnoviti v njeni prvotni podobi, a se zaveda, da to morda ne bo povsem izvedljivo.
Kot je dejal, bo v prihodnjem letu oblikoval delovno skupino strokovnjakov, ki bo pregledala stanje objekta in preverila, ali je gradbeno dovoljenje, izdano leta 2007, še veljavno. »Če je veljavno, se lahko dela začnejo relativno hitro. V nasprotnem primeru bo postopek pridobivanja novega dovoljenja podaljšal časovni okvir obnove.«
Pri tem bodo v sodelovanju z Zavodom za varstvo kulturne dediščine in lokalno skupnostjo določili tudi vsebine, ki bodo umeščene v objektu. Investitor med drugim namerava zasnovati spominsko sobo, posvečeno Arnoldu Rikliju, ter muzejsko predstavitev njegove zapuščine. »Cilj je, da obiskovalci v vili začutijo duh Riklijevega časa,« je poudaril Žagar.
Koliko bo naložba vredna, Žagar za zdaj še ne more oceniti, a se zaveda, da bo presegla več milijonov evrov. Prav tako ne razkriva višine kupnine, saj ga k molčečnosti zavezuje pogodba. »Kupil sem ruševino s pripadajočim zemljiščem, od katere je praktično ostal le pročelni zid,« je dejal Žagar, ki verjame, da bo Riklijeva vila znova postala svetovno prepoznavna. »Vila je projekt za dušo, nekaj, kar si štejem v čast in privilegij, saj želim tej čudoviti zgodbi iz preteklosti povrniti podobo, ki ji pritiče.«
Žagar se je že lotil podobne prenove v manjšem obsegu, in sicer Mlinarjeve hiše v Mali Zaki, poleg tega ima za seboj več uspešno izvedenih gradbenih projektov.
Investitorjeve namere pozdravljata tudi blejski župan Anton Mežan in skrbnik Riklijeve dediščine Vojko Zavodnik. »Obnova Riklijevega zdraviliškega salona v nekdanji obliki s predstavitvijo Riklijevega sistema atmosferskih kur z zračnimi utami in s svetlobno-zračnimi parki ter z ohranjenimi materiali iz njegove zapuščine bi bila zagotovo svetovna zanimivost in bi Bledu kot zdraviliškemu kraju prinesla še večji sloves,« je prepričan Zavodnik.
Občina Bled bo po zagotovilih župana investitorju nudila podporo in pomoč pri obnovi. »Prenova objekta bo prinesla lepšo prihodnost ne le vili, ampak tudi Bledu,« je zadovoljen Mežan, ki je na začetku mandata stopil v stik z vsemi lastniki t. i. blejskih sramot, torej zapuščenih objektov, ki kazijo podobo kraja. »Med njimi je bil tudi Oman, ki mi je takrat dejal, da o prodaji ne razmišlja, zato sem še toliko bolj vesel, da je vila dobila novega lastnika,« je dodal župan.