Risbe in slike Marie Lassnig

»'Svinčnik, most proti domu.' Na eni od risb iz devetdesetih let prejšnjega stoletja je Maria Lassnig zapisala: 'Vsaka risba je najbližja ideji', napis zgoraj desno bralcu takoj pade v oči. Na drugem njenem delu iz tega obdobja najdemo opombo: 'Moje risbe so zanimivejše kot slike.' Ko je umetniška pot Marie Lassnig dobivala zagon na mednarodni ravni in so se njene slike človeškega telesa (oz. tako imenovani 'Body Awareness Painting') uveljavile kot edinstvena umetnostnozgodovinska posebnost, se je posvetila predvsem risanju. /…/ Pri Marii Lassnig je vselej vidno dosledno prepletanje zapisa ter refleksije, zaznavanja zunanjega in notranjega sveta ter pogleda na svet in na svoje telo. 'Ko razmišljam o sebi, se ne bojim nepozornosti, nepravičnosti, brezbrižnosti. Vsaj sovražnost do same sebe je mogoča (drugim ne morem biti stalno sovražnik). Mi skorajda nismo več mi, a jaz sem še včasih jaz.'« / »Maria Lassnig je bila rojena 8. septembra 1919, kmalu po prvi svetovni vojni, v vasici Garzern pri Kapeli na Grobniškem polju (Kappel am Krappfeld) na avstrijskem Koroškem. Prva otroška leta je živela z nepismeno babico, medtem ko se je njena mati Mathilde Gregorz preživljala kot knjigovodkinja. Odraščala je s stigmo nezakonskega otroka v majhni podeželski skupnosti, kjer je dekletovo družbeno uveljavitev pogojevala dobra možitev. Biološkega očeta Antona Hubingerja, ki je bil tudi sam nezakonski potomec grofa Viktorja Sternberg-Rudelsdorfa, je spoznala šele pri dvaindvajsetih. Vse življenje se je spopadala s protislovnostjo svojega kmečkega in plemenitega porekla. Ob materini poroki s pekom Jakobom Lassnigom sta se preselili v Celovec, glavno mesto zvezne dežele, kjer je Maria obiskovala dekliško šolo v uršulinskem samostanu. Situiranost v blaginji malomeščanskega srednjega sloja je Marii omogočila gimnazijsko šolanje, kjer je klasično izobrazbo prejela v ozračju katoliške strogosti …« (str. 34, 148)

Gornja odlomka sta iz kataloga imenitne razstave avstrijske umetnice Marie Lassnig (1919–2014). Prvi odlomek govori o pomenu njene risbe, drugi pa o otroškem obdobju njenega življenja na Koroškem. Osebna in krajevna imena pričajo, da so bili njeni predniki slovenskega rodu: Lassnig – Laznik, Gregorz – Gregorc, Kappel – Kapela, Krappfeld – Grobniško polje … Sicer pa je ta Korošica postala ena najbolj svetovljanskih likovnih ustvarjalk 20. stoletja, živela in ustvarjala je v Celovcu, na Dunaju, v Parizu in New Yorku. Umrla je 6. maja 2014 na Dunaju. Edinstveno priložnost za ogled njenih del v Cankarjevem domu imamo samo še do 18. avgusta 2024.