Rituali zaznamujejo naše življenje

Etnolog in kulturni antropolog dr. Ambrož Kvartič deluje na številnih področjih. Na eni strani je pedagoški sodelavec Oddelka za etnologijo in kulturno antropologijo Filozofske fakultete v Ljubljani, na drugi napovedovalec in ustvarjalec izobraževalno-dokumentarnih vsebin na Radiu in Televiziji Slovenija, na tretji strani pa je tudi mladinski pisatelj in se ukvarja z glasbenim gledališčem. Največji del svoje akademske, raziskovalne kariere pa je posvetil raziskovanju, zbiranju in analizi sodobne pripovedne folklore, torej zgodb, ki kot ljudske med nami živijo danes.

Izdal je knjigo Od imena do spomina, ki je pregledna monografija šeg, navad in ritualov. Bralca popelje skozi običaje in rituale, ki spremljajo človekovo življenje od rojstva do smrti. Knjiga ponuja celovit pregled šeg in navad v Sloveniji in zamejstvu, s poudarkom na življenjskem krogu. Gre za obsežno delo, ki vključuje šege ob nosečnosti, rojstvu, poroki, izobraževanju, poklicni poti in smrti, obravnavane pa so tudi navade nekaterih etničnih in verskih manjšin. »Veliko avtorjev je temeljito popisalo in predstavilo šege in navade skozi koledarsko leto, tiste skozi življenje pa so bile doslej predstavljene le delno in razdrobljeno,« Gradivo, ki so ga na terenu zbirali starejši raziskovalci, je smiselno združil, dopolnil in opremil z bogatim slikovnim gradivom. »V knjigi je skoraj 300 fotografij, ki so kombinacija iz zbirke fotografskega gradiva, ki jih hranijo arhivi muzejskih ustanov, fotografij iz zasebnih albumov in mojih lastnih posnetkov s terena.«

Med zanimivimi šegami, ki so obravnavane v knjigi, Ambrož Kvartič izpostavlja tabuje v času nosečnosti, zazidovanje obrednih predmetov v temelje hiše ter posebne sprejeme, kot sta alpinistični in pomorski krst. Sodobne šege pa kažejo, kako se rituali prilagajajo novim okoliščinam. Na primer, tradicionalni rituali ob rojstvu, ki so nekoč temeljili na strahu pred smrtnostjo, so danes pogosto zamenjani z obredi, kot je tako imenovani baby shower, ki praznuje otroka še pred njegovim rojstvom. »To je nekaj popolnoma nepredstavljivega za tradicionalni način življenja,« razlaga avtor. Kvartič opozarja tudi na zmotno prepričanje, da rituali izginjajo. »Šege, navade in obredi nam osmišljajo naša življenja, olajšajo sobivanje in sodelovanje v skupnosti in vedno bo tako, saj nas to dela ljudi.« Ob tem poudarja, da so spremembe ritualov neizogibne, saj vsak čas in skupnost določata, kaj bo v ospredju.

Zadnji dve leti Ambrož Kvartič živi v Medvodah, tako je predstavil tudi posebnosti tega prostora. »Medvode so kot vrata v prestolnico skozi zgodovino na prepihu različnih vplivov. To je kraj, kjer se kulturni vzorci in šege srečujejo, prepletajo in prilagajajo,« pojasnjuje. Pou­darja, da so lokalne šege pogosto rezultat ustvarjalnosti posameznikov in skupnosti, dodaja pa, da se v Medvodah prepoznajo tudi vplivi širšega okolja. »V resnici nobena šega sama zase ni zares značilna le za Medvode. Kar je posebnega in značilnega za tukajšnji prostor, pa so vsakokratne nove izvedbe teh šeg, kot na primer fantovščin, rojstnodnevnih mlajev in podobno, ki so rezultat izjemne ustvarjalnosti tukajšnjih posameznic in posameznikov ter malih skupnosti, kot so društva, župnije, podjetja in podobno.« Tako je glavno sporočilo knjige Od imena do spomina, ki ne ponuja zgolj znanstvenega vpogledada, da smo ljudje ritualna bitja, zaključuje Kvartič.