Tevje
Roblekov dom na Begunjščici (1657 m n. m.) stoji na razgledni rami na zahodnem grebenu Begunjščice. Prvo kočo, ki je stala nižje od sedanjega doma, je zgradila Radovljiška podružnica Slovenskega planinskega društva (SPD). Odprli so jo 25. julija 1909 ter poimenovali po dr. Janku Vilfanu, odvetniku in deželnemu poslancu iz Radovljice, ki je bil takrat njen predsednik. Ko je nekoč prišel na cesto, mu je postalo slabo, preden pa se je pripeljal neki avto, je bil dr. Vilfan že mrtev. Zadela ga je srčna kap.
Leta 1933 je Radovljiška podružnica SPD zgradila na sedanjem mestu večji dom in ga odprla 30. julija 1933. Poimenovali so ga po Hugonu Robleku (1871–1920), pobudniku planinstva na Gorenjskem, ki je tragično umrl pri požigu Narodnega doma v Trstu. Partizani so 30. aprila 1943 dom požgali, radovljiški planinci pa so po osvoboditvi zgradili novega, ki so ga odprli 15. septembra 1946. Leta 1975 so dom obnovili in posodobili ter ga ob praznovanju 80-letnice društva slovesno odprli 31. avgusta 1975. Večjo obnovo so opravili še leta 1987. Brunarico, v kateri je bilo skladišče, so leta 1991 preuredili v zimsko sobo.
Leta 1993 so začeli temeljito obnovo doma. Zamenjali so streho in prenovili vodovod. Kasneje so dom opremili še s fotovoltaičnim sistemom za pridobivanje električne energije in zgradili zunanja suha stranišča. Leta 2005 so obnovili celotno ostrešje in dom prekrili z novo kritino, povečali ter uredili sodobno jedilnico. Namestili so nova okna, povečali moč solarnega sistema ter obnovili kuhinjo.
V gostinskem prostoru je sedaj v domu petdeset sedežev s točilnim pultom. Pri mizah na terasi pred domom je še štirideset sedežev. V petih sobah je 18 postelj, na skupnem ležišču pa še 15 ležišč. Zimska soba ima osem ležišč; gostinski prostor in se ogreva s pečjo. Voda v domu je kapnica. Ima fotovoltaični sistem in agregat za elektriko, suha stranišča, mobitel in radijsko zvezo.
S terase pred domom je zelo lep razgled. Na vzhodni strani vidimo strma pobočja Begunjščice in dolgi hrbet Košute. Od vzhoda proti jugu se na obzorju zvrstijo vrhovi Kamniških Alp s Kočno in Storžičem. Na jugu leži Dobrča. Tu vidimo tudi obširno gorenjsko ravnino od Podvina do Jesenic z Radovljico, Bledom in drugimi kraji, za ravnino pa Škofjeloško pogorje z Blegošem, Ratitovec in gozdnato Jelovico. Na zahodu se nad Bledom ustavi pogled na Julijcih s Triglavom. Severozahodno so v bližini južna pobočja Stola. Ob roba ob doma se odpira pogled tudi proti severu na Srednji vrh in Vrtačo.
V Škofji Loki se je 21. 9. 1906 rodil slovenski mladinski pisatelj, dramatik in publicist Lojze Zupanc. Uveljavil se je tudi kot zbiralec in oblikovalec slovstvene folklore.
V Radovljici se je 22. 9. 1878 rodil čebelar Avgust Bukovec. V letih 1925–1941 je bil urednik Slovenskega čebelarja. Bil je tajnik Čebelarskega društva za Slovenijo, predsednik Zveze čebelarskih društev Jugoslavije, soustanovitelj Sadjarskega in vrtnarskega društva Slovenije.
V Kamniku se je 23. 9. 1854 rodil publicist in narodni delavec Ivan Fajdiga. V letih 1899–1903 je izdajal v Trstu Novi list.
Na Bledu se je 25. 9. 1918 rodil strojnik Anton Baloh. Bil je vrhunski strokovnjak za termodinamiko in procesno tehniko, predvsem v zvezi s pridobivanjem sladkorja. Diplomiral je leta 1953, doktoriral pa leta 1963 na Fakulteti za strojništvo v Ljubljani. Od leta 1953 je delal v Nemčiji, najprej kot konstruktor toplotnih naprav za sladkorno industrijo, v letih 1966–1975 pa kot projektni inženir v tovarni BASF v Ludwigshafnu. Nato je do leta 1981 predaval na Tehnični fakulteti v Berlinu, od leta 1977 kot redni profesor.