Rododendron

Ko ubiramo pot po neskončnih ovinkih slikovitega Vršiča, nenadoma na obcestni trati rdeče zažari grmiček, zaradi katerega se splača ustaviti jeklenega konjička. Rododendron! Ali uradno, botanično, dlakavi sleč (Rhododendron hirsutum). To je eden od treh slečev na našem ozemlju in najbolj razširjen. Ponekod se v hribovitem svetu, tudi na Pohorju, pojavlja redkejši rjasti sleč (Rhododendron ferrugineum). Tretja vrsta, rumeni sleč (Rhododendron luteum), cveti v veselje botanikov zgolj na omejenem slovenskem ozemlju.

Sicer spada rod slečev v ogromno družino vresovk (Ericaceae), ki je razprostranjena po vsem svetu. Več kot sedemsto slečev oz. azalej je nakopičenih na stičišču Kitajske, Tibeta, Burme in Asama, kjer se velike vzhodnoazijske reke Bramaputra, Iravadi, Salwen, Mekong in Jangce prebijajo skozi gorovje Himalaje. Drugotno središče tega rodu je s skoraj tristo vrstami na Novi Gvineji.

Vrtnarji so po svetu ustvarili množico križancev rododendrona, ki jih ljubitelji gojijo po parkih in vrtovih.

Naš rododendron, dlakavi sleč, se razrašča po gozdovih med ruševjem in po kamnitih pobočjih do subalpskega pasu Julijskih in Kamniških Alp ter Karavank. Redkeje ga najdemo niže. To je nizek grmiček z značilnimi eliptičnimi obrobno dlakavimi listi. Na obeh straneh se vidijo drobne žlezaste pike. Grozdasto socvetje nosi od tri do deset rožnatih cvetov. Prašnikov ima deset in en sam pestič. Plod je glavica, ki ob zrelosti oleseni in vsebuje veliko drobnih semen. Rastlina je strupena, ker vsebuje diterpen andromedotoksin.