S Šolo zdravja na Idrijsko

V sredo, 6. maja 2026, ste nas na telovadbi lahko videli le peščico, kar 26 članov šenčurskega društva se je zjutraj z avtobusom odpravilo na izlet v Idrijo. V Preddvoru se nam je pridružilo 21 članov prijateljskega Društva Šola zdravja Preddvor. Izlet je organizirala Vilma Remic, ki je skrbela za Šenčurjane, med potjo nas je z znamenitostmi krajev seznanjala Irena Križnar, ki je skrbela za Preddvorčane.

Pot nas je vodila mimo Škofje Loke v Žiri, kjer smo se ustavili na kavici. Nejeverno smo pogledovali v nebo, saj je začenjalo deževati. Še dobro, da smo imeli dežnike, vremenarji se pri napovedi niso zmotili. Čez bolj ali manj zamegljeno hribovje nas je vijugasta cesta pripeljala do Idrije.

Na parkirišču ob nogometnem igrišču so nas pod dežniki pričakali člani Šole zdravja Idrija. Žal nam dež ni dopustil načrtovanega pozdravnega kroga. Z avtobusom in avti smo tako nadaljevali pot do Divjega jezera, ki spada med bisere slovenske naravne dediščine in je del krajinskega parka Zgornja Idrijca. Z mostu smo gledali, kako se v Idrijco izliva najkrajša, komaj 55 metrov dolga reka Jezernica, ki odteka iz Divjega jezera.

Najbolj pogumni so se do Idrije sprehodili ob kanalu, drugi smo bolj zaupali vožnji z avtobusom. V Idriji smo si ogledali Skopolijev botanični vrt, ki sicer nima vseh značilnosti botaničnega vrta, s tematskimi zasaditvami divjih rastlin je posvečen botaniku in prvemu idrijskemu rudniškemu zdravniku Giovanniu A. Scopoliju.

Po okrepčilu v gostišču Kos smo se sprehodili še do Mestnega muzeja Idrija v gradu Gewerkenegg, edinem gradu, kjer nikoli niso živeli graščaki, temveč rudniška upava. Veliko smo izvedeli o rudniku živega srebra in o znamenitih idrijskih čipkah.