Samo seks

»Zmeraj si vztrajal, da je tisto, kar počneva drug z drugim, samo seks. Nikoli nisem ravno razumela smisla tega. Vedela sem, da razlikuješ med seksom in ljubeznijo. Pri tem je bilo implicirano – kar je že samo po sebi vprašljivo, če si stvar natančneje ogledamo –, da je ljubezen v hierarhiji človeških odnosov više od seksa in nekaj, česar midva absolutno, že po definiciji, nikoli ne bi mogla čutiti drug do drugega. Glede tega si bil neomajen, celo radikalen. Nasprotoval si izrazu ljubiti se – ali make love v mojem jeziku –, bolj pri srcu sta ti bila bolj dobesedna seksati ali celo fukati, za kar si rekel, da je moja beseda; kar je – ja, okej – tudi res. Ta beseda mi je všeč. Umazana je in vznemirljiva. Bolj taka kot dejanje samo. In po pravici povedano, tudi meni ni bil izraz ljubiti se nikoli všeč. Preveč uglajen je in nekako francoski – faire l'amour, delati ljubezen. Pa niti ne točen. Kajti seks ali fuk, ali kakorkoli mu že hočeš reči, ni posebno produktivna dejavnost, je bolj početje kot delo, in od dosti užitkarskega niča nazadnje ni kaj prida pridelka. Čutne zaznave kratkega veka, trenutek ekstaze, če imaš srečo, kvaziporno podobe, ki mogoče ostajajo v mislih še uro ali dan ali dva. Nič samo po sebi produktivnega, razen ko občasno proizvedeš otroka, za moje telo pa je čas, ko bi delalo otroke, že davno mimo. Ugovarjal si celo besedi ljubimca kot izrazu za to, kar naj bi drug drugemu bila, in to preprosto zato, ker vsebuje besedo ljubezen. Kot da bi to vse skupaj peljalo že čisto predaleč. Konec koncev se precej uveljavljeno tako reče, in če nisva ljubimca, kaj sva potem? Prijatelja? Znanca? Nasprotnika? Mogoče to bolj kot karkoli drugega. Toda, kot pravim, vsaj pri tem sem bolj ali manj razumela, kaj misliš, in se z dobršnim delom celo strinjala. Pa vseeno mi ta fraza, samo seks, nikoli ni zvenela čisto verodostojno …« (str. 7–8)

Po branju gornjega odlomka z začetka te knjige nadaljujem s poskusom primerjave treh avtoric: Milene Miklavčič, Bronje Žakelj in Erice Johnson Debeljak. Vsem tem je skupno dejstvo, da v svojem pisanju odkrivajo poglede v intimo. Milena Miklavčič opisuje spolno življenje naših prastaršev in zdaj tudi novejših rodov. Bronja Žakelj nas zapelje v domačnost svoje prve družine, predvsem pa v intimo bolezni, raka, ki ji je že v mladosti vzel mamo, sama pa ga je premagala. Erica Johnson Debeljak je še bolj radikalna in pogumna, razkriva podrobnosti iz svojega seksualnega življenja. Knjiga je seveda več kot »samo seks«, prepričajte se sami …