Scenarij nove svetovne ureditve

»Leta 1963 je na ukaz predsednika Johna F. Kennedyja – verjetno na njegovo osebno pobudo, saj je bil miroljuben – ameriška vlada naročila vrsti znanstvenikov, da naj z znanstvenimi raziskavami ugotovijo, ali je mogoče vzpostaviti družbeni sistem, ki ne bi temeljil na vojni, pač pa na doktrini miru. Izsledke te študije je zaradi stiske vesti, raziskava je namreč potekala v tajnosti, dal v javnost eden izmed raziskovalcev, in sicer anonimno, pod naslovom 'Report from Iron Mountain'. Poročilo je naslovil po kraju, kjer je potekal prvi sestanek raziskovalne skupine. Gre namreč za lokacijo glavnega sedeža odbora za selekcijo Chase Manhattan Bank v državi New York v ZDA. Verodostojnost študije je potrdil mednarodno uveljavljeni ameriški znanstvenik J. K. Galbraith, ki je knjigi napisal predgovor. V slovenskem prevodu je bila študija dve leti po izidu objavljena pod naslovom Nezaželeni mir, Poročilo o koristnosti vojne (Ljubljana, 1969). Naročnika raziskovalnega projekta sta bila kapital in ameriška državna uprava. Opredelili so ga z retorično dilemo: Ali je mogoče brez večjih težav in škode zgraditi družbeni sistem, ki ne bi temeljil na vojni, pač pa na miru? Izsledki raziskave so bili pričakovani: brez velikega tveganja za stabilnost obstoječe družbe ni mogoče opustiti družbenega sistema, ki temelji na vojni. To svojo osnovno tezo so formulirali takole: 'Pri današnji stopnji znanja in iz njega izpeljanih razumnih sklepov je treba na vojni sloneči sistem istovetiti z družbeno stabilnostjo, na miru sloneči sistem pa s čisto špekulacijo o prihodnosti družb, čeprav se zdi ta špekulacija upravičena tako s stališča subjektivne morale kot glede čustvenih vrednot.'« / »Skrajni čas je, da naša politika začne razvijati in uveljavljati vizijo slovenske samobitnosti. Obstoj narodov bo namreč odvisen predvsem od njihove volje po obstanku. To bo nenehen proces samoodločbe pripadnikov naroda za ohranjanje lastne istovetnosti. To pomeni ohranjanje jezikovne in kulturne samobitnosti, ohranjanje našega celovitega etničnega prostora, utrjevanje narodne zavesti in enotnosti ter skrb za populacijsko rast našega ljudstva.« (str. 5–6 in 34)

»Peter Kovačič Peršin je eden poslednjih velikih humanistov v slovenski filozofiji.« Tako piše na zadnji strni ovitka te drobne knjige, avtorica te trditve je filozofinja in pesnica Marija Švajncer in vsi, ki smo Peršina že brali, ji lahko samo pritrdimo. V tem delu nam razkrije spoznanje, da je družba, v kateri živimo, utemeljena na vojni in njena temeljita preobrazba tako rekoč nemogoča naloga. A ostaja naš cilj.