Sedem branj za jesen

Jesensko melanholijo odprimo z romanom Poletna svetloba in nato noč, prvega prevoda v slovenščino islandskega pisatelja in pesnika Jóna Kalmana Stefánssona. Avtor nas popelje v majhno vas kakih štiristotih duš na zahodni obali Islandije. Vas ima vse, kar imajo veliki, nima pa cerkve in tosledno niti pokopališča. Kdo ve, morda je manko le-tega razlog, da je v vasi v povprečju največ osemdesetletnikov v državi. No, smrt vseeno ni pozabila na vaščane, saj je tanka črta med življenjem in smrtjo v polarnih nočeh zelo izrazita.

»Avtor nas popelje skozi osem zgodb, v katerih spoznamo precej zanimivih prebivalcev, nekdanjega direktorja pletilnice, ki so mu sanje v latinščini spremenile prihodnost, poročenih moškega in ženske, ki ju poželenje žene v skok čez plot, najsrečnejšega tovornjakarja na svetu, ženske, v katero so zaljubljeni vsi moški vaščani ...« prevajalka Janina Kos omenja zgodbe, ki se nas bodo dotaknile in nam v poetičnem jeziku, prežetem s humorjem, približale kraje, ki se zdijo daleč, pa to niso.

V Rotterdamu rojeni in zdaj v Čilu živeči pisatelj Benjamín Labatut je slovenske bralce navdušil že s prvencem Slepa luč, v drugi knjigi z naslovom Maniac pa se vrača k ambivalentni zapuščini genijev preteklega stoletja. Maniac je zgodba o dvoreznosti človeškega razuma in o krhkosti dojemanja lastnih dejanj. »Današnji svet že zapolnjujejo človeku nedoumljivi svetovi in človek se v njih več ne znajde. Fikcija je premešana z zgodovinskimi dejstvi in zgodovinska dejstva se sprevračajo fikcijo – to je zrcalo sveta, v katerem živimo,« razmišlja prevajalka Vesna Velkovrh Bukilica. Tudi znanstveniki se sprašujejo, kam gremo.

Irski pesnik, pisatelj in dramatik Sebastian Barry se predstavlja z romanom Onkraj spomina, ki nas popelje v težko obdobje irske zgodovine druge polovice prejšnjega stoletja, ko so bili v ospredju bombni napadi organizacije IRA in odkrivanje zlorabe otrok v irski Katoliški cerkvi. Glavni junak je upokojeni policist, ki se zapira v svoj notranji svet in se predaja spominom, ko na vrata potrkata nekdanja kolega z mučnimi vprašanji o preteklosti. »To je knjiga o žalovanju, izgubah, krivdi o intimni družinski sreči, ki ji ni bilo usojeno obstati,« o zgodbi, napisani s pesniško občutljivostjo, dodaja prevajalka Danica Križman.

Slovenskim bralcem dobro znan in uveljavljeni avstrijski pisatelj Daniel Glattauer (Proti severnemu vetru, Vsakih sedem valov, Za vedno tvoj) nas v romanu Pod površjem popelje v Toskano, kamor se dve avstrijski družini odpravita na dopust. Štirinajstletni Sophie Luise starši dovolijo, da s seboj povabi tudi sošolko Aayano, somalijsko begunko. Še preden se počitnice začnejo, se zgodi nesreča. Družini se morata soočiti s krivdo in ponovno prevetriti svoje vrednote, kaj jim je pomembno v življenju. Je kritika dvolične morale zahoda in hkrati poziv k sočutju,« o tematiki knjige pove prevajalka Tajda Liplin Šerbetar. »Avtor pri pisanju uporablja različne tehnike pisanja, vključuje časopisne članke, spletne komentarje ...«

Naslov Sedem praznih hiš prinaša zbirko kratkih zgodb argentinske pisateljice Samante Schweblin, v kateri avtorica razčlenjuje strahove in kolektivne nočne more našega časa ter nas sili v prevpraševanje naše tako imenovane normalnosti. »Vsaka hiša ima nek interier, in če so hiše prijazne, to že nekaj pomeni, se pa vsaka napisana zgodba lahko interpretira na več načinov. Branje je tako melanholično kot napeto z elementi hororja, gotskega romana, tudi fantastične literature,« poudarja prevajalka Marjeta Drobnič.

Kratek roman Podrobnosti švedske pisateljice in novinarke Ie Genberg in v prevodu Lucije Stupica gradi na štirih portretih, stkanih iz spominov na usodne ljubezni, velika prijateljstva in odnose, ki za sabo pustijo neizbrisljivo sled.

Tu je še knjiga Prostornina časa I. danske pisateljice in pesnice Solvej Balle. Gre za serijo načrtovanih sedmih drobnih knjižic – avtorica jih je doslej napisala pet – ki bodo v prihodnje izšle tudi pri Mladinski knjigi v prevodu Darka Čudna. Avtorica jih izdaja v samozaložbi, brez znatne medijske podpore, knjige na Danskem veljajo za senzacijo. S svojo junakinjo, ujeto v časovni zanki, nam pokaže, kako v resnici vsak od nas biva v svojem mehurčku, in nas uči gledati na svet z novimi očmi. »Njene knjige so neke vrste filozofski traktati s številnimi ekskurzi, a spretno zaviti v literarni celofan. Navdušuje njeno seciranje sebe in trenutka, v katerega je padla, s tem pa tudi aktualne družbe in sveta,« poudarja Darko Čuden in dodaja: »Vsaka knjiga se konča s trnkom, ki nas potegne v naslednjo.«