Sedem desetletij loške enciklopedije

»Vsako leto je ob predstavitvi našega zbornika, Loških razgledov, to poseben praznik za Muzejsko društvo in za celo Škofjo Loko. Letos je ta praznik še posebno slovesen, saj med nas prihaja sedemdeseta številka domoznanskega zbornika z najdaljšo neprekinjeno tradicijo izhajanja na Slovenskem. Sedem desetletij za človeka predstavlja zrelo dobo in z gotovostjo lahko rečemo, da so Loški razgledi v dolgem ustvarjalnem obdobju svojo zrelost utrdili ter več kot upravičili. Verjamemo, da jo bodo žlahtno nadaljevali tudi v naslednja desetletja,« je številne zbrane v škofjeloškem Sokolskem domu nagovorila predsednica Muzejskega društva Škofja Loka Helena Janežič ter dodala, da izid Loških razgledov že od vsega začetka omogoča Občina Škofja Loka.

»Loški razgledi s svojo podobo in kakovostjo negujejo in poudarjajo našo zgodovinsko zavest ter našo kulturno dediščino. Zato se zahvaljujem vsem dosedanjim urednikom, avtorjem in raziskovalcem Loških razgledov, ki so še toliko pomembnejši danes, ko spremljamo vrsto komercialnih publikacij,« je poudaril škofjeloški podžupan Robert Strah, nato pa je zgodovino sedemdesetih let izhajanja predstavil nekdanji predsednik Muzejskega društva Škofja Loka, sedaj pa član izvršnega odbora Aleksander Igličar.

Kot je povedal Igličar, je bilo v vsej zgodovini Loških razgledov zgolj šest urednikov, prvi med njimi pa je bil Branko Berčič, ki je uredil tudi največ, kar 19 številk, pri urejanju Loških razgledov pa je sodeloval kar 53 let. Kasneje so bili uredniki France Planina, France Leben, Franc Podnar in Judita Šega, zdaj pa je urednica Marija Lebar.

Mavrica prispevkov

»Loški razgledi so, predvsem v vsebinskem smislu, hkrati tudi loška enciklopedija, saj je v njih ogromno podatkov, ki so izšli na več kot 24 tisoč straneh. So nekakšna mavrica prispevkov različnih avtorjev o različnih področjih,« je povedal Aleksander Igličar in spomnil, da je bila najvišja naklada leta 1977 in 1978, okoli 1800 izvodov. Letošnja naklada je 550 izvodov, ob čemer je pomembno predvsem dejstvo, da zadnja leta izhajajo tudi v digitalni obliki.

Kot je povedala urednica Marija Lebar, jo vsako leto znova preseneti, kaj vse še skriva Škofja Loka, koliko novih in zanimivih stvari se še odkriva. »Kako bogato zgodovino, presežke v umetnosti, skrivnostni podzemeljski svet in magično naravo imamo, da vsako številko zlahka zapolnijo zanimivi prispevki,« je poudarila Marija Lebar, ki upa, da tudi današnja digitalizirana doba, doba umetne inteligence, ne bo izpodrinila pisane besede.

Tudi letos kot že vrsto let je naslovnico Loških razgledov oblikovala Nives Lunder. Že z naslovnico je napovedala, da je uvodni del posvečen Ivanu Tavčarju, saj je bilo lansko leto tudi Tavčarjevo leto. Sledijo prispevki osrednjega dela, ki se imenuje Razgledi, med njimi pa so zlasti zanimivi prispevki o dediščini škofjeloškega mestnega pokopališča, pa tudi o gospodarskem razvoju Škofje Loke, najdiščih kremenovih kristalov in generalu Rudolfu Maistru ter njegovih borcih. Ker so lansko leto zaznamovale tudi poplave, govori prispevek tudi o tem, poseben prispevek pa je namenjen 1050-letnici Škofje Loke.

Za prijeten kulturni program je poskrbela skupina Garažni décet.