Nada Radonjič najraje slika portrete, figure, pokrajine in rože. / Foto: arhiv Slikarskega društva Atelje Bled
Nada Radonjič najraje slika portrete, figure, pokrajine in rože. / Foto: arhiv Slikarskega društva Atelje Bled
V okviru Kulturno-umetniškega društva Zasip deluje več sekcij, ki jih bomo podrobneje predstavili v nadaljevanju.
Nada Radonjič
Nada je bila rojena na Jesenicah, a že skoraj petdeset let živi v Zasipu. Ima dva otroka in tri vnuke, na katere je zelo ponosna. Do upokojitve je delala v računovodstvu, najprej v Železarni, potem v Acroniju. Vedno je rada in z veseljem risala, posebno v osnovni šoli. Hodila je v osnovno šolo na Koroški Beli, kjer je bil njen učitelj za risanje akademski slikar Boni Čeh. Ko se je upokojila, si je rekla, da je čas, da se posveti svoji dolgoletni želji, risanju. Po naključju so ravno takrat na Bledu ustanavljali Slikarsko društvo Atelje Bled in z veseljem se je včlanila. Naprej so se izobraževali pod mentorstvom slikarke Anje Bunderla, sedaj pa je njihov mentor akademski slikar Matjaž Arnol, ki jih je s svojimi nasveti že veliko naučil. Dodatno se je izobraževala pri akademskih slikarjih Boštjanu Plesničarju, Lučki Šparovec in Juriju Kravcovu. Najraje slika portrete, figure, pokrajine in rože. Poseben izziv ji je predstavljalo ilustriranje otroške zgodbe Tepka iz Zasipa/from Zasip/aus Zasip. Od slikarskih tehnik ima najraje akril, poskusila pa je slikati tudi z oljnimi barvami, pasteli in v vodenimi barvami. Svoje slike je razstavljala na skupinskih razstavah na Bledu, Jesenicah, v Radovljici, Kamniku, Ložu, Logatcu, avstrijski Vrbi na Koroškem, udeležila se je več ekstemporov v Sloveniji in sodelovala na vseh štirih ekstemporih na Bledu.
Dragica Đorđević
Dragica je rojena leta 1951. Od leta 1975 živi na Bledu. Njena slikarska žilica se je porodila že v osnovni šoli. Risala je zase, po letu 1979 pa intenzivneje razmišljala tudi o razstavah. Velika želja je bila, da bi se včlanila v kakšno slikarsko društvo. V letu 2016 se ji je izpolnila, saj se je priključila društvu Atelje Bled. Od tedaj dalje se pridno udeležuje slikarskih razstav v bližnji okolici, nazadnje je razstavljala na blejski promenadi, v Kamni Gorici, na Jesenicah in v Zasipu. Z veseljem se udeležuje Langusovih dni ter s svojimi slikami sodeluje pri razstavah ročnih del stanovskih kolegic iz krožka vezilj Katarine. Kmalu se jim je celo pridružila in bila sprejema mednje zelo vesela, saj so jo druge članice o njenem novem konjičku, vezenju, ogromno naučile.
Jožica Purkart
Jožica je v vrtcu risala svoje namišljene bratce in sestrice, saj je edinka. Takrat se je začelo njeno veselje do slikanja in risanja, imela je srečo in čast, da je bil njen učitelj risanja prof. Janez Ravnik, ki je eno izmed njenih slik poslal na razstavo v Zagreb. Počasi je spoznavala likovno umetnost, ki jo je presunila. Učila se je tehničnega risanja, ki ga je potrebovala v službi, po upokojitvi se je včlanila v Slikarsko društvo Atelje Bled, kjer je dobila nova znanja. Zelo spoštuje in občuduje dela Melite Vovk in Ejti Štih, njena najljubša slikarka pa je Frida Kahlo.