Sekcije kulturnega društva, 4. del

V okviru Kulturno-umetniškega društva Zasip deluje več sekcij, ki jih bomo podrobneje predstavili v nadaljevanju.

Vezilje Katarine

Krožek vezenja je ena od čudovitih povezanosti in deluje kot terapija. Članice komaj čakajo »srečni petek«, ko odvržejo metlo in gredo od doma h klekljanju, vezenju … vsaka s svojim izvirnim delom. Ob zbiranju si skuhajo kavico, si pokažejo, kaj so med tednom doma naredile, ugotavljajo in popravljajo napake na izdelkih in vztrajajo pri popravkih, ki jim pomagajo, da so bolj natančne in bolj zadovoljne z izdelanim. Menijo, da se ob ročnih delih sprostiš, umiriš in pozabiš na probleme. Rezultat vsega je zagotovo stvaritev, ki je unikatno delo. Z ustvarjanjem, menijo, so tudi bolj zdrave in srečnejše.

Ob vsem se zavedajo, da je prav ohranjati zgodovino in delo naših babic, ki so ob dolgih zimah vedno veliko vezle. Nastale so bogate zakladnice mašnih plaščev in gobelinov. Dekleta so po vaseh za ženitev pripravljale bale. Zaradi izredne zagnanosti so občudovalci izdelkov začeli prinašati stare vzorce, blago, pripomočke, preje … Krajani Zasipa so bili od nekdaj veseli, da je veziljski krožek Katarine obstal z namenom ohranjanja kulture vezenja. In ravno s tem so dobile še več spodbude in elana. Podobnih potrditev je bilo iz leta v leto več tudi na razstavah, ki so se jih udeleževale.

Ohranjanje kulturne dediščine vezenja, kvačkanja, pletenja in klekljanja naših babic se torej nadaljuje v sekciji zasipskih vezilj Katarine. Včasih 15 parov pridnih rok, sedaj 11 prečudovitih žena izdeluje unikatne ročne izdelke: prte, prtičke, oblačila, zastave in nakit, ki jih vrsto let razstavljajo po vsej Sloveniji ter zanje žanjejo vidne uspehe in nagrade. Zapisi in fotografije v publikaciji »Katarine – ko spomini oživijo« predstavijo njihove izjemne umetniške stvaritve z željo, da bi še vrsto let svoje bogato znanje in izkušnje prenašale med sovaščane in kot edinstveno kulturno dediščino, predvsem med nove generacije, po vsej Sloveniji in izven nje.

Simona Divjak* Julka Dovžan* Julijana Dovžan * Dragica Đorđević * Helena Janša * Vera Jesenšek * Tatjana Koren * Marjana Mandeljc * Vida Plemenitaš * Mateja Potočnik * Jagoda Rekelj * Dragica Valant * Mira Zupan * Lidija Zupančič * Helenca Žgajner

Aktiv žena Prgarije

Prgarija: Ime Prgarji so dobl' domačin u Zasp u tisth cajth, k' so še po cevmo Hom tepke rasle. Ampak jih niso imel za mošt al pa šnops – ke pa! Tepke so obral, jh posušl, poj so j'h pa zmlel, z dga je pa ratova taka moka, k' se ji je rekvo prga. Bva je pa zvo zan'č, ampak so bl preveč šparovn, da'b drugo kpil. Uso so z'ne kuhal – še krh so pekl. No, in glih zavolj te moke pa šparovnost so še zdej domačin Prgarji. (Po ljudskem izročilu)

Prebivalce Zasipa so včasih imenovali Prgarji – v vas nas umerja tabla Prgarija – saj so ženske sušile tepke »prge« in jih mlele v prgino moko, iz nje pa so z dodajanjem pšenične moke pekle kruh. Ime tepka izhaja iz časa avstro-ogrske monarhije, ko je cesarica Marija Terezija ukazala ljudem, zlasti kmečkemu prebivalstvu, naj zaradi preprečevanja lakote množično nasadijo in razmnožujejo hruške. Kdor tega ni hotel, naj bi bil tepen. Tako se je hrušk prijelo ime tepka.