Sekcije kulturnega društva, 7. del

V okviru Kulturno-umetniškega društva Zasip deluje več sekcij, ki jih bomo podrobneje predstavili v nadaljevanju.

Slikarstvo in likovna umetnost

Gabrijel Jensterle

Gabrijel je bil rojen 7. januarja 1939 v Spodnjih Gorjah pri Bledu. Likovno se je izobraževal pri očetu slikarju ter v amsterdamski in münchenski dopisni slikarski šoli. Slikarstvo Gabrijela Jensterla se je razvijalo v dveh različnih smereh. Na eni strani je gradil svoje likovne dosežke na temeljih realističnega pogleda na svet, po drugi strani pa je delal poskuse z barvo, v želji ugotoviti možnosti njenega izražanja v sliki. Vendar tudi Jensterlovo realistično slikarstvo ni enovito. Po eni strani slikar sprejema in upodablja svet tak, kakršen se kaže njegovim očem, po drugi strani pa se mu zdi za sprejem in slikarsko uresničitev določenega motiva predvsem pomembno njegovo notranje videnje, ki razumljivo spreminja dano podobo sveta, vnaša vanj slikarjeva osebna občutja in trenutni razpoloženjski utrip. Kljub vsem različnostim slikarskega izraza je zanj značilna prevlada toplih tonov, ki najbolj ustrezajo slikarjevi notranji nastrojenosti. Aktivno je deloval in razstavljal v različnih slikarskih skupinah LIKOR v Radovljici in v Verigi v Lescah, po Sloveniji in v Gradcu ter v okviru slikarskih kolonij v Varaždinu in Bohinju. Samostojno je razstavljal v Zasipu leta 1989.

Marjan Kraigher

Marjan je bil rojen v Matenji vasi pri Postojni 3. februarja 1914. Leta 1939 se je preselil v Zasip. Po drugi svetovni vojni je bil eden od nosilcev kulturnega življenja v kraju – kot pevec, igralec, slikar in režiser. Samostojno v Zasipu je razstavljal leta 1990.

Danilo Sekloča

Danilo, rojen leta 1933, se je poročil v Zasip k Žlindru. Ustvarjal je največ doma in v različnih likovnih tehnikah. Njegov glavni motiv je gorska krajina.

Ciril Kraigher

Domačin Zasipa Ciril, slikar od leta 1971, je sicer »multipraktik«, saj je zagrizen športnik, pevec tenorist in vodja Okteta LIP Bled skoraj pet desetletij, bil je vzoren predsednik krajevne skupnosti nekaj mandatov, predsednik Kulturno-umetniškega društva Zasip, zato je vaščankam in vaščanom ter širše v regiji zapustil neizbrisljiv pečat. Ciril Kraigher je realistični slikar, ki na slikarstvo gleda kot na odsev realnega videza, vendar se slik loteva tudi kot likovnih problemov, pri katerih je enako kot realistična odslikava pomembno součinkovanje vseh sestavnih delov kompozicije.

Odličen študij risarskih tehnik na Šoli za oblikovanje v Ljubljani je Cirila na začetku sedemdesetih let prejšnjega stoletja spodbudil k snovanju ciklusa perorisb, risb z ogljem in grafike z motiviko vaške arhitekture. Zlasti so poznane njegove upodobitve gorenjskih mlinov, žag in drugih arhitektonskih spomenikov polpreteklih časov, ki so v tistem času masivno propadali pred našimi očmi. Z odlično risarsko tehniko, ki jo je bogatil pri prof. Antonu Žnidaršiču, je zabeležil in s tem ohranil spomin na marsikatero stavbo ali vaški ambient. Z odločitvijo za likovno interpretacijo, ki je temeljila predvsem na črni liniji, pa je opozarjal na neizbežno usodo upodobljenega motivnega sveta, ki se je le s težavo upiral zobu časa.

(Se nadaljuje)