Semena so včasih dajali za doto

Šmihel pri Pliberku / St. Michael ob Bleiburg – Lani so Društvo Eco Contact, ki ga vodi znani koroški naravovarstvenik in pobudnik ekološkega kmetovanja dr. Štefan Merkač iz Bele pri Železni Kapli, Razvojna agencija Zgornje Gorenjske in Inštitut Ekosemena iz Lesc začeli čezmejni projekt Interreg Slovenija - Avstrija Seme/Saat: izmenjava semen in znanj. »Projekt je združil številne posameznike, pridelovalce, strokovnjake in podpornike ekološkega kmetovanja z obeh strani meje. S tem krepimo sodelovanje med ljudmi, ki verjamejo v pomen ohranjanja lastnih semen, ter branimo pravico kmetov in vrtičkarjev do njihove pridelave in uporabe,« je o projektu povedala Nina Kobal z Razvojne agencije Zgornje Gorenjske Ragor. »To ni velik projekt, je pa pomemben, saj spodbujamo vzgojo in uporabo svojih semen. V zadnjih stotih letih je izumrlo kar 75 odstotkov vseh kulturnih rastlin, od čajnic in dišavnic do zelenjave, ki so jih vzgojili kmetje in vrtnarji sami. Od leta 1930 naprej jih spodrivajo hibridne rastline, ki sicer zelo bogato rodijo, vendar samo prvo leto. Potem se semena spridijo in uporabnike prisilijo, da kupijo novo seme. Tako smo vedno bolj odvisni od multinacionalk. Z vzgojo svojih semen se osamosvajamo. V Furlaniji - Julijski krajini in na Tirolskem je bila navada, da so nevestam njihovi starši dali za doto semena. Hrana je bila tako pomembnejša od denarja. Po ustnem izročilu so se na Koroškem ljudje srečevali na Gori svete Ema nad Globasnico in si tam izmenjevali semena, da so osvežili sorte,« pa je o pomenu projekta povedal predsednik Društva Eco Contact dr. Štefan Merkač.

V drugi polovici marca je bilo v Šmihelu pri Pliberku (St. Michael ob Bleiburg) tretje srečanje v okviru projekta Seme/Saat. Udeležilo se ga je okrog sto udeležencev iz Slovenije, Koroške in tudi dežele Štajerske, ki so prinesli s seboj doma vzgojena semena vrtnin in tudi poljščin in jih izmenjevali ter pripovedovali svoje izkušnje. Večina semen je bilo brezplačnih, nekaj pa jih je bilo naprodaj. Organizirana je bila okrogla miza z napotki o pridelovanju semen, na kateri sta imeli osrednji predavanji dr. Maja Kolar iz Semenjalnice Lesce – hranilnice ekoloških semen in dr. Doris Lengauer z deželne vlade Štajerske, ki je edina v Avstriji ohranila raziskovalni oddelek za semena. »Predstavili sta zelo konkretne in uporabne informacije o pridelavi semen stročnic, paradižnikov, buč in drugih kulturnih rastlin. Prav semena, ki so osnovni temelj pridelave hrane, predstavljajo pomemben del prehranske suverenosti in tudi kulturne dediščine podeželja,« je povedala Nina Kobal.

Čeprav se projekt izteka, so predstavniki partnerjev dr. Štefan Merkač (Eco Contact), Irena Moro (Inštitut Ekosemena) in Eva Štravs - Podlogar (Razvojna agencija Zgornje Gorenjske) podpisali sporazum o nadaljnjem sodelovanju na področju ekologije in semenarstva. »Sodelovanje je bilo uspešno in bi bila škoda, če bi sodelovanje na področju eko semenarstva, ekologije nasploh in trajnostnega razvoja zaključili. Ker evropskega denarja ne bo več, bomo iskali druge vire financiranja. Prepričan sem, da bomo uspešni, saj se medsebojno poznamo in vemo, kaj kdo lahko ponudi,« je povedal dr. Štefan Merkač.

Srečanje je bilo sklenjeno z obiskom Tomažejeve ekološke kmetije v Strpni vasi, na kateri gospodarja Marjan, ki je gozdarski inšpektor za področje Velikovca, in žena Danijela trajnostno kmetujeta in imata tudi svoj mlin, da lahko ohranjata načelo »od zrna do kruha«.