Na sončen petkov popoldan smo v dolini srečali veliko kolesarjev, pohodnikov in le malo avtomobilov. / Foto: Suzana P. Kovačič
Na sončen petkov popoldan smo v dolini srečali veliko kolesarjev, pohodnikov in le malo avtomobilov. / Foto: Suzana P. Kovačič
Skoraj v tišini po dolini Vrata
Ljudje v dolino Vrata pridejo po prijetno izkušnjo, ne v prometni kaos. Promet se v poletni sezoni ureja z novim režimom, omejenim vstopom vozil. Cene parkiranja pa so zbodle gornike.
Mojstrana – Novembra lani so začela veljati določila Odredbe o omejitvi uporabe dela državne ceste na relaciji Mojstrana–Vrata za motorna vozila. Vstop je s sistemom zapornice omejen na 195 vozil, alternativa je uporaba brezplačnega javnega prevoza z avtobusom v dolino, ki ga čez poletje zagotavlja Občina Kranjska Gora. Parkiranje je mogoče na javnih parkiriščih v Mojstrani, ki so cenejša kot v Vratih. Od planinskega muzeja do slapa Peričnik vozi e-kombi, prevoz je brezplačen.
Od 14. junija do 30. junija so z električnim kombijem prepeljali 3776 ljudi do slapa Peričnik in 5800 z avtobusom v Vrata. Julija so jih z električnim kombijem prepeljali 5204, v Vrata pa 8500. »Sistem kot tak deluje in ni kakšnih večjih težav. Dejansko se je pa pokazalo, da ljudje še vedno ne spoštujejo predpisov. Tak primer je parkiranje ob cesti in pri slapu Peričnik, kjer parkiranje ni dovoljeno,« je povedala kranjskogorska županja Henrika Zupan in poudarila, da je asfaltiranje ceste in omejitve dostopa v dolino z naravovarstvenimi pogoji določilo in izvedlo ministrstvo za okolje, Direkcija RS za infrastrukturo, občina pa pridobila le služnostno pravico.
Pa se je že zgodilo, da na kakšen avtobus vsi niso mogli vstopiti? »Letos je na občino prišla samo ena pripomba, da so trije potniki na prvi vožnji ob četrti uri zjutraj ostali brez prevoza, ker je bil avtobus prepoln in so zato šli v Vrata peš. Razumem jih, ker se jim je s tem podaljšala pot, ampak ljudje morajo tudi razumeti, da ponudnik, ki se je javil na naš razpis, zagotavlja prevoz z določenim številom avtobusov in voznikov. Števila avtobusov ne bomo mogli prav povečevati, ker manjka voznikov. Razmišljamo sicer o nekem rezervacijskem sistemu, ampak če ga bomo uvedli, potem vožnja ne bo mogla biti več zastonj. Ljudje bi si na zalogo rezervirali več terminov, a jih ne bi izkoristili,« meni županja Zupanova.
Med poletno turistično sezono, od 15. junija do 15. septembra, je prva ura parkiranja v Vratih za osebna vozila brezplačna, vsaka nadaljnja ura stane 4 evre, 24-urno parkiranje pa 20 evrov. Na večjem parkirišču na Prodih pri nekdanji železniški postaji v Mojstrani, kjer je tudi avtobusno postajališče za Vrata, stane ura parkiranja en evro, 24-urno parkiranje pa deset evrov.
Omejujejo naj turiste, ne pa gornikov, so do cen parkiranja v Vratih kritični nekateri gorniki, alpinisti, kar se omenja v javnosti. Pričakujejo, kot beremo zapise, znižanje parkirnine, nižje cene zgodaj zjutraj vsaj za člane Planinske zveze Slovenije. Poudarjajo, da je planinska infrastruktura (koče, planinske poti ...) urejena na plečih prostovoljnega dela in se jim zdi tak sistem nepravičen do naših planincev. »Žal formalnopravno ne vzdrži, da bi določeni zvezi društev dali popust, drugi (npr. zvezi turističnih društev, zvezi društev upokojencev ...) pa ne. Parkirnina je za vse obiskovalce enaka,« je pojasnila županja Henrika Zupan in dodala, da tudi kakšne primerjave s podobnimi destinacijami niso realne, ker marsikje za vstop ne zagotavljajo brezplačnega javnega prevoza, ki občino stane kar precej, ter rediteljev.
»Na Planinski zvezi Slovenije se zavedamo, da so naše gore in dostopne doline zelo obremenjene s turisti in planinci, zato so ukrepi nujni, morajo pa biti sorazmerni. Ključna zgodba za Vrata je bila cenovna politika in določene stvari, ki bi šle bolj na roko planincem, kot so prizadevanja za pogostejšo vožnjo avtobusov, za cenejše parkiranje na 24-urni obrat s 25 na 20 evrov, kar smo izpogajali. Za tiste, ki si v Aljaževem domu rezervirajo prenočišče, je parkiranje brezplačno. Odgovorno pa trdim, da dostop ni omejen, je pa res, da nekaj stane. Da bi morali imeti alpinisti prednost, ne zdrži, saj so Vrata izhodišče tudi za druge gornike in planince ter tudi domačine in ne gre samo za turiste, ki pridejo v vrata le na izlet,« je povedal podpredsednik Planinske zveze Slovenije, alpinist in gornik Martin Šolar. Tudi prva ura parkiranja, ki je brezplačna, se mu zdi smiselna. »Je možnost, da te nekdo pripelje v Vrata, ko greš v gore. Izjave, da s tem še bolj onesnažujemo okolje, se mi zdijo pa malo za lase privlečene.«
Njegova ideja je, da bi se v območju Julijskih Alp dogovorili za nek enoten vinjetni sistem. »Če bi nekdo, ki redno zahaja v gore na različne lokacije, kupil vinjeto, bi se mu ta hitro izplačala.«
»Prometni režim je vzpostavljen, seveda pa se z vsemi ostalimi deležniki trudimo odpraviti pomanjkljivosti, ki se pokažejo šele med uporabo. Umirjanje prometa močno pozdravljajo predvsem dnevni obiskovalci, ki se v dolino Vrata odpravijo peš ali s kolesom. Družine in pari izkoristijo tudi javni prevoz z avtobusom,« je videnje podelil predsednik Planinskega društva Dovje - Mojstrana Andrej Skumavc. Zasedenost vseh treh koč v Vratih (Aljaževega doma, Šlajmerjevega doma in Gustlnovega doma) je bila v prvem delu letošnjega poletja zadovoljiva, je še dejal. »Zaradi lepega vremena v juniju smo imeli kar veliko tujih turistov oz. planincev, ki so pri nas prenočevali. V povprečju imajo gostje pri nas eno nočitev. Smo izhodišče za visokogorje, zato tujci velikokrat rezervirajo prenočišče prvi dan načrtovane ture. Mogoče kakšne večje skupine, ki so organizirane, prenočijo tudi po končani turi. V juliju je bil predvsem zaradi slabega vremena obisk slabši, saj smo prejeli kar veliko odpovedi prihodov, ki so bili sicer že vnaprej potrjeni. Vseeno pa prevladujejo tujci (Nemci, Čehi, Britanci, Nizozemci). Madžarski planinci letos prednjačijo. Delež domačih gostov ostaja primerljiv s preteklimi sezonami (14 odstotkov pri vseh nastanitvah).«