Okrogla miza z naslovom Skriti talenti: Odkrijmo priložnosti za zaposlovanje oseb s posebnimi potrebami / Foto: Nik Bertoncelj
Okrogla miza z naslovom Skriti talenti: Odkrijmo priložnosti za zaposlovanje oseb s posebnimi potrebami / Foto: Nik Bertoncelj
Skriti talenti oseb s posebnimi potrebami
Tudi ljudje s posebnimi potrebami lahko najdejo svoje mesto na trgu dela in pokažejo svoje talente. Na Gorenjskem je veliko primerov dobre prakse.
Radovljica – Jan Berlot dela na kmetiji Dolenc v Vrbnjah. Pomaga pri raznih opravilih, nahrani krave … Mira Lazarevič delo opravlja v kuhinji Grajske gostilnice v Radovljici. Zadolžena je za pomivanje posode, pripravlja solate … Matej Ambrožič pomaga v strežbi v radovljiški Čajni sobi. Sandra Svetina že sedem let s srcem pripravlja slaščice v slaščičarski delavnici v blejskem hotelu Astoria, Jožko Gregorc pa je redno zaposlen v Gorenjski banki v oddelku podpore uporabnikom bančnih storitev.
Pet ljudi, pet različnih zgodb. A vsem petim je skupno, da so osebe z invalidnostjo (od Downovega sindroma do slepote). In vseh pet dokazuje, da tudi ljudje s posebnimi potrebami lahko najdejo svoje mesto na trgu dela in pokažejo ter razvijajo svoje talente. To je pokazala tudi nedavna okrogla miza v Radovljici z naslovom Skriti talenti: Odkrijmo priložnosti za zaposlovanje oseb s posebnimi potrebami, ki jo je pripravil Rotary klub Škofja Loka v sodelovanju z Rotary klubom Tržič Naklo in Centrom za usposabljanje, delo in varstvo (CUDV) Radovljica.
Po besedah direktorice CUDV Radovljica Helene Kos dvajset njihovih uporabnikov dela pri desetih delodajalcih. Med njimi je leško podjetje EMMA, ki s CUDV Radovljica sodeluje že vrsto let. »V podjetju smo veseli, da smo lahko del te zgodbe, in verjamem, da zaradi tega tudi mi rastemo – kot podjetje in kot ljudje,« je dejal Matej Potokar iz podjetja. Pred štirimi leti so začeli delno integracijo, tako da so v proizvodnji postavili posebno linijo, na kateri so delale osebe s posebnimi potrebami z mentorjem. Po enem letu pa so se odločili za popolno integracijo in zdaj so štirje uporabniki vključeni v običajno proizvodnjo. »To je za nas postalo samoumevno, to so naši sodelavci,« je povedal Potokar, a poudaril: »Če bi na to sodelovanje gledali zgolj skozi finančni vidik, bi se zgodba hitro končala. Moramo se zavedati, da se to finančno pač ne izide. A pri delu podjetja ne gre samo za finančne kazalce. Gre tudi za vrednote, srčnost. In jasno, so podjetja, ki si tega ne morejo privoščiti. A če si lahko, je to krasna zgodba, s katero vsi pridobimo.«
Mariana Karla Rebernik, direktorica invalidskega podjetja CSS iz Škofje Loke, se je strinjala, da v podjetništvu mora obstajati tudi socialna nota. Sama je najbolj navdušena nad »nabojem« svojih zaposlenih, kako zelo si želijo delati. »Ljudje z omejitvami imajo res veliko željo, da delajo, in so tudi zelo zadovoljni, ko nekaj dobro opravijo,« je povedala.
Tudi zdravnik specialist medicine dela Matevž Kržišnik je poudaril, da je za osebe s posebnimi potrebami zelo koristno, da so vključene v delovni ritem, da ima njihov dan strukturo, delo je zanje tudi samopotrditev. Ob tem pa je opozoril, da je vsakega posameznika treba individualno oceniti in najti zanj primerno delo, saj je pomembno, da je to varno in ga bo zmogel opravljati. Zato je potrebno poskusno obdobje in postopno uvajanje, takšnim delavcem je treba zagotoviti tudi mentorja.
Tudi Matevž Pirih iz centra Želva je poudaril socialni vidik vključenosti: »Če so osebe z invalidnostjo vključene v službo, so vključene v družbo.«
S tem se je strinjala Sanja Kaštrun, mama Nina, mladeniča z Downovim sindromom, ki je ljubezen našel v kuhanju in pridobil tudi poklic pomočnika kuharja. Dejala je, da takšni otroci nimajo veliko prijateljev in je zelo pomembno, da so med ljudmi, poudarila pa je tudi, da napredujejo vse življenje in se učijo skozi delo.
O možnostih šolanja mladih s posebnimi potrebami v nižjem poklicnem izobraževanju v Biotehniškem centru Naklo je spregovorila pomočnica ravnateljice Monika Rant.
Ana Kapelj iz Centra Komtura pa je govorila o tem, kako mladim s posebnimi potrebami po končanem šolanju pomagajo najti delo v običajnem ali prilagojenem delovnem okolju, kot so invalidska podjetja, zaposlitveni centri.
Kot je dejala Katjuša Koprivnikar iz Rotary kluba Škofja Loka, s projektom Rastemo skupaj želijo pomagati ustvariti okolje, v katerem bi lahko vsak posameznik našel svoje mesto na trgu dela in pokazal svoje talente, ne glede na morebitne oviranosti.