Skrivnosti Locopolisa

Škofja Loka – Okrog 180 dijakov se je v spremstvu profesorjev in ravnateljev udeležilo letošnjega srečanja dijakov klasičnih gimnazij, ki so ga po petih letih znova gostili v Škofji Loki. Srečanje predstavlja praznik antike, klasičnih jezikov in humanistične tradicije v šolstvu, so poudarili organizatorji. Dijakom Gimnazije Škofja Loka so se pridružili dijaki Prve gimnazije Maribor, I. gimnazije v Celju, Gimnazije Poljane iz Ljubljane in Gimnazije Novo mesto. Škofjeloški gimnazijci so skupaj z mentorji pripravili 15 različnih delavnic, ki so odsevale življenje v antiki. Škofja Loka se je tako za en dan spremenila v starodavni Locopolis.

Praznik klasičnega znanja

Dijaki so se najprej zbrali v Sokolskem domu, kjer sta jih nagovorila ravnateljica Gimnazije Škofja Loka Ana Prevc Megušar in župan Tine Radinja, ki je tudi sam obiskoval klasično gimnazijo. Ana Prevc Megušar je srečanje označila za praznik klasičnega znanja, ki vzgaja v razumevanju temeljnih vrednot človeške kulture. »Latinščina in grščina, umetnost, filozofija ter literatura so ne le gradniki znanja, ampak tudi načina razmišljanja, saj nas učijo kritičnega mišljenja, jasne argumentacije in etičnega ravnanja.« Meni, da je danes, ko je hitrost informacij pomembnejša od njihove vsebine, še pomembneje, da ohranimo sposobnost globokega razumevanja, modrosti in premišljenega ravnanja. Tudi Tine Radinja je poudaril, da marsikdo razmišlja, da klasično znanje danes nima posebnega smisla. »To je res – če želite življenje živeti zgolj površinsko. A če želite iti globlje, doživeti stvari drugače, se posvetiti temu, kar je res pomembno v življenju, pa je prav klasično znanje neprecenljivo.« Veseli ga, da se lahko Škofja Loka vsakih pet let dijakom klasičnih gimnazij predstavi na poseben, starodaven način. »Letos smo se še posebno potrudili in razkopali mestno jedro, da bi vam zagotovili pristnejši občutek, kako je bilo v starih časih,« se je pošalil na račun gradbišča na Mestnem trgu.

Odkrivali skrite kotičke preteklosti

Po uvodni prireditvi so se dijaki razkropili po mestu, kjer so skozi zanimive delavnice odkrivali skrite kotičke preteklosti. Med drugim so lahko v prvi osebi izkusili življenje rimskega vojaka, spoznali glasbeno teorijo in prakso s perspektive starih Grkov, preizkusili svoje veščine komunikacije v latinščini, se pomerili v antičnih namiznih in družabnih igrah ter spoznali antične mehanske izume tedanje dobe, obenem pa so sami lahko izdelali oljenko iz gline in antično fibulo oziroma sponko za obleko ter spletli pas s pomočjo posebnega pripomočka, ki so ga uporabljali že stari Rimljani. Delavnice so pripravili v sodelovanju z zunanjimi sodelavci, pri vodenju nekaterih so se preizkusili tudi dijaki Gimnazije Škofja Loka. Tine Gabrijel je tako zelo doživeto opisal opremo rimskega vojaka, ki so jo sestavljali kovinska čelada, oklep in kopje. »Najbolj poznani pa so bili po svojih značilnih štirikotnih ščitih, ki so pokrivali večji del telesa, in vojaškem gladiusu – kratkem meču, ki je bil namenjen predvsem zabadanju in s katerim so sejali strah pri sovražnikovi vojski.« Klea Starman pa je vodila delavnico, na kateri so s pomočjo posebnega pripomočka izdelovali pletene pasove. »Pas ni bil zgolj dekoracija, ampak je imel tudi uporabno vrednost, saj na oblačilih niso imeli žepov in so tako nanj lahko privezali različne pripomočke.« Srečanje so sklenili s koncertom v Sokolskem domu.