Slovarček starih tržiških besed

»Ni jih več veliko, ki še obvladajo in znajo staro tržiško govorico, z melodijo, ritmom, naglasom, z besedjem. Vanjo je vključena preteklost, ljudje, delo, obrti, za njimi industrija.« Takole je k predgovoru druge dopolnjene izdaje Tržiškega slovarja med drugim zapisala pokojna Jožica Koder (1939–2024), častna meščanka občine Tržič, ki je z vsem svojim življenjem ustvarjala svet lepih besed. Nekdanja učiteljica, ki je imela posebno lep odnos do ohranjanja bogastva slovenskega jezika in lokalnih narečij.

Tereza Gosar, urednica prve in druge dopolnjene izdaje Tržiškega slovarja, ki so ga predstavili pred dnevi v Knjižnici dr. Toneta Pretnarja Tržič, je prav tako poudarila, da je spodbudo za zadnjo izdajo dala prav Jožica Koder, ki je vestno vsa leta zbirala besede in je bila precej zaslužna za vse tri izdaje slovarja. »V veliko veselje mi je bilo pregledovati njene zapiske. Večino besed, ki jih je zapisala, smo vključili. Nekatere besede so bile že v slovarju in smo v dopolnjeni izdaji samo obogatili razlagalni del,« je pojasnila Gosarjeva. V končnem pregledu je v novi izdaji več kot 2700 gesel, od tega je dodanih približno 450 novih gesel oziroma vsaj dopolnjenih že obstoječih. Tereza Gosar je pojasnila, katerih pravil se je držala, med drugim je bila to uporaba naglasnih znamenj, ki jih prva izdaja še ni imela.

Tudi drugo dopolnjeno izdajo slovarja, debelejšo in v večjem formatu je založila Zveza kulturnih organizacij Tržič. Nedavno predstavitev slovarja sta poleg Tereze Gosar obogatila še dva soustvarjalca, David Ahačič in Boris Kuburič, predsednik in tajnik Zveze kulturnih organizacij Tržič, prireditev pa so glasbeno popestrili odlični mladi pevci Folklorne skupine Karavanke. »Zakaj smo se lotili po več kot petih letih razširitve in dopolnitve Tržiškega slovarja? Zakaj sploh se nam je zdelo vredno poiskati in ohraniti stare tržiške besede, med katerimi so nekatere stare celo tako, da bi v Tržiču morda našli pet ali deset ljudi, ki te izraze še poznajo in jih znajo pravilno uporabiti? Nekateri znanstveniki pravijo, da ljudje lahko govorimo številne jezike, nekatere morda tudi obvladamo, ampak da najgloblje v sebi uporabljamo vedno materni jezik, ko razmišljamo, sanjarimo, se pogovarjamo s svojo vestjo. Materni jezik ni tisti, ki se ga priučimo v šoli, ampak je tisti, s katerim nas je mati, zato se tako imenuje, od prvega dne našega življenja na sebi zazibala v spanec. In ta materina govorica je različnih barv. Je obarvana po tonu, po melodiji, po narečju. In tudi zato, ker Tržičani imamo radi dediščino in ker brez svoje dediščine, brez svojega lastnega narečja nismo Tržičani, smo pripravili razširjeno obliko slovarčka,« je pojasnil David Ahačič, prepričan, da številni, ki so prisluhnili predstavitvi, verjetno pa kar vsi, poznajo pripovedko o nastanku Tržiča. Janez Kikel, igralec Mladinskega gledališča Tržič, jo je na prireditvi prebral v narečju, prav tako, kot je zapisana v Tržiškem slovarju. V njem sta v narečju objavljeni tudi pesmi Tržišk' šuštar avtorja Mata Mežka (1928–2001) in Moja noša avtorja Janeza Slaparja - Temšaka. Dodani so tudi tudi napotki za lažjo rabo slovarja, ki vsebuje tudi kar nekaj čevljarskih izrazov, kar ni presenetljivo, saj je bilo čevljarstvo nekoč v Tržiču močno razvito.

Boris Kuburič je anekdotično orisal nastanek prvega Tržiškega slovarja, a kot je dejal, še preden so začeli ta večer s predstavitvijo druge dopolnjene izdaje, so Tržičani prinesli še nekaj besed. Zato ni skrbi, da ga ne bi ponatisnili še tretjič ...