Slovenske podjetniške dinastije

Moj brat je marca 2008 v sodelovanju z mojim očetom objavil besede nekdanjega kranjskega deželnega glavarja. Fran plemeniti Šuklje (1849–1935) je bil eden vidnejših mož slovenske politike, kot piše Peter Colnar. Šuklje je na Dunaju študiral sprva pravo, potem pa zgodovino in geografijo ter soustanovil društva Sava (1867), Jug (1868) in Slovenija (1869). Pozneje je poučeval na raznih gimnazijah, med drugimi na renomirani Akademski gimnaziji na Dunaju. Med letoma 1894 in 1901 je bil dvorni svetnik (Hofrat) in ravnatelj Državne založbe šolskih knjig – prav tako na Dunaju. Nekaj let je bil v državnem svetu (Reichsrat) ter v deželnem zboru na Kranjskem, med letoma 1908 in 1911 celo deželni glavar.

Šuklje opisuje sliko, ki je vidna v članku Stric Francl, in se spominja začetka vinske trgovine:

»Kedo jih še pozna, krepka možaka na naši podobi? Skoro bi dejali, da sta to utemeljitelja slovenske vinske trgovine. Oni veliki postavni mož z resnim možatim obrazom, pristen Gorenjec v narodni noši, slavni Pavlin, po domače 'Francek' iz Podbrezja, in zraven njega, s kozarcem v roki, šegavi Tina Šturm iz Polič! Vedno sta hodila skupej kupovat vino na Hrvaško, in Hrvatje, tudi tisti, ki 'Kranjcev' nikakor ne marajo, so z velikim spoštovanjem sprejemali ta dva gorenjska kupca, znana po svojem poštenju, a tudi po solidnosti 'našpikanih' listnic, ki sta jih jemala s seboj na Hrvaško. Kaj posebno sta se vjemala in dopolnjevala, Francek in Tina! Prvi, molčeč in težak, drugi pa z namazanim jezikom, kateremu se trdovratni prodajalec naposled vendar ni mogel ustaviti! Oba veljaka že zdavno krije hladna zemlja, toda hiši še stojita trdni in našla sta zlasti na Kranjskem dokaj posnemovalcev svoje trgovske reelnosti. Še imamo na Kranjskem v vinski trgovini, ki je precej povsod drugod v rokah 'izvoljenega ljudstva', skoraj samo poštene domače tvrdke. Manj ugodno v narodnem oziru je na slovenskem Štajerskem. Tam so velike vinske tvrdke še v nemških rokah, Bouvier, Fuerst, Pfiemer, dalje Pugel & Rossmann so Nemci, od Slovencev poznamo skoro edinega Petovarja iz Ivanjkovcev, ki bi se 'na debelo' v večjem stilu bavil z vinsko trgovino. Ni čuda, saj tam niso imeli za vzglede takih veljakov, kakor sta bila na Kranjskem Aleš Pavlin in Tina Šturm!«

Podobno velja za tekstilno podjetništvo. Pred prvo svetovno vojno je bilo v Ljubljani malo podjetnikov slovenskega rodu, prednjačil je nemški in češki kapital. Kot se spominja Andrej Šturm, sin zelo uspešnega trgovca Rudija Šturma in potomec prav tega Tineta Šturma, je bilo v Kranju drugače, tu je bilo kar nekaj podjetnikov slovenskega porekla: Majdič, Rant, Savnik, Adamič, Krener, Slavec, Prah, Hladnik in drugi. V nekaj letih se je Rudi uveljavil kot trgovec. Pridobil je generalna zastopstva tekstilnih proizvajalcev volnenih tkanin iz Manchestra ter belgijskih in nemških proizvajalcev bombažnih tkanin (srajčevine) in volne za vso Kraljevino Jugoslavijo. Bil je istočasno uvoznik teh proizvodov, kupoval je za svoj račun. Imel je svoji firmi Čehojug in Tekstil Union. V 30. letih prejšnjega stoletja je postal obseg poslov zelo velik. (Glej Tekstilni podjetnik Šturm)

Tudi Atek je bil zelo uspešen trgovec. Vino je kupoval po vsej Jugoslaviji in z njim oskrboval večje potrošnike, predvsem gostilne po severovzhodni Gorenjski, od Kranja, Tržiča in Jesenic vse do Radovljice, Bleda in Bohinja. Jugovzhodni del Gorenjske sta oskrbovala Centralna vinarna iz Ljubljane in družina Mejač iz Komende. Tri brate Mejač so v letih 1943 in 1944 ubili partizani.