Slovenski ornament išče pot v sodobnost

Domžale – V sredo, dan pred 126. obletnico rojstva Jožeta Karlovška, so se v Domžalah poklonili delu tega slovenskega raziskovalca ljudske umetnosti, ki je pečat pustil na področju slovenskega ornamenta in se z obsežnim opusom vpisal med velikane slovenske narodopisne dediščine.

Od Šmarjete do Domžal

»Že v otroških letih, ko je na domačem posestvu rad poslušal zgodbe hlapcev in dekel, se mu je prebudil čut za ljudsko izročilo, kasneje pa je kot stavbar in gradbenik hodil po starih slovenskih hišah, kjer so mu zanimanje obudili tudi ornamenti,« je na Pogovoru ob kavi, ki ga je v domžalskem Dnevnem centru vodila županja Renata Kosec, povedal Karlovškov sin Matjaž in se tako spomnil očetovega otroštva v Šmarjeti, kjer se je rodil in odraščal, poklicna pot pa ga je v času gradnje Bonačeve tovarne papirja na Količevem pripeljala v Domžale, kjer je preživel ves preostanek življenja.

Sin Matjaž ga je opisal kot delu zapisanega človeka, ki je ob družini vodil tovarno keramike Dekor, opozoril pa je tudi na njegov prispevek v šolstvu – kot učitelj na ljubljanski srednji šoli za gradbeništvo je namreč napisal vrsto učbenikov.

Izjemno dediščino pa je pustil kot neumorni raziskovalec slovenskega ljudskega izročila, na kar je opozoril domžalski častni občan in poznavalec Karlovškovega dela Matjaž Brojan. »V svojem življenju je ustvaril neznanske količine motivov, med njimi več kot tri tisoč nageljnov in srčastih motivov, več tisoč popkov … Iz teh enot je nato ustvaril približno deset tisoč kompozicij,« je povedal Brojan.

Tri generacije, ena zgodba

Iz bogatega arhiva Jožeta Karlovška danes črpajo tudi generacije njegovih potomcev, pri čemer prednjači njegova vnukinja Katarina Karlovšek, ki je ornamentne vzorce prenesla tudi v praktično rabo in motive ovekovečila na vsakdanjih predmetih, od izdelkov iz blaga do rokovnikov in nalivnih peres. »Vzela sem le delček tega bogatega arhiva in začela zgodbo, ki jo vidite na izdelkih,« je dejala Katarina Karlovšek, ki si želi, da bi slovenski ornament morda kdaj krasil tudi prestižne znamke, kot so Rolex, Apple ali Google. »Slovenski ornament velja za enega najlepših na svetu, verjamem v njegovo lepoto in v to, da ga lahko ponesemo v svet,« je dejala Karlovškova.

A njegovo delo morajo bolje spoznati tudi Slovenci. Veliko so za promocijo naredili v Karlovškovi rodni Šmarjeti, kjer stoji obnovljena rojstna hiša Jožeta Karlovška, po njem so poimenovali tudi trg, vsako leto septembra organizirajo Karlovškove dneve, v njegov spomin pa so trasirali tudi Karlovškovo pot. »Šmarjeta diha z Jožetom Karlovškom,« je povedala Karlovškova vnukinja, ki zgodbo slovenskega ornamenta s pomočjo Občine Domžale vnaša tudi v kraj, kjer je njen ded bival do svoje smrti leta 1963 in je tudi pokopan.

Poklonil se mu je tudi Plečnik

Prepričana je, da je zgodba o slovenskem ornamentu tudi zgodba o domoljubju in da moramo biti do svoje dediščine spoštljivi in jo ohranjati za prihodnje generacije. »Ornament je zapis naroda, nekaj, kar je unikatno naše,« meni. V prihodnje pa si želi, da bi ustanovila manjši muzej s spominki in kavarno, posvečen slovenskemu ornamentu in Jožetu Karlovšku.

Da gre nedvomno za človeka, ki bi mu kazalo nameniti več veljave, je sklenil Matjaž Brojan. »Jože Karlovšek je eden od velikanov domžalske preteklosti in velikan slovenske estetike,« je prepričan Brojan, ki je spomnil tudi na to, da se mu je na eni od razstav z zapisom v knjigo vtisov poklonil tudi znameniti Jože Plečnik.