Spretno vrteli rubikovo kocko

Smlednik – Udeleženci so se pomerili v osmih različnih disciplinah, od klasične kocke 3×3×3 do reševanja na slepo in enoročno. Kot poudarja Matic Omulec iz Rubik kluba Slovenija, vsa tekmovanja potekajo pod okriljem Svetovne zveze za rubikovo kocko in ostale mehanske uganke in so odprta za vse, tudi starostnih omejitev ni. »Ključno je le, da tekmovalec zna rešiti kocko v desetih minutah,« je pojasnil. V najbolj klasični disciplini 3×3×3 je na koncu slavil Aleksej Cvetkov iz Rusije s povprečnim časom 5,79 sekunde, ki je najboljši povprečni čas dosegel še v petih drugih disciplinah. Cvetkov tudi sicer sodi v sam svetovni vrh – leta 2024 je bil tretji na evropskem prvenstvu, v svetovnem merilu pa ima 35. najboljši čas.

Največ tekmovalcev je bilo tokrat iz Slovenije, poleg tega pa še iz Hrvaške, Avstrije, Ukrajine, Rusije, Srbije, Italije, Grčije in Irske. Pred začetkom tekmovanja delegati svetovne zveze za rubikovo kocko preverijo vse kocke tekmovalcev, da preprečijo morebitne nepoštene prednosti, uradni sodniki pa poskrbijo za naključno mešanje kock. Čeprav na tekmovanjih vlada tekmovalni duh, pa so tekmovanja vedno tudi priložnost za druženje in sodelovanje ter pridobivanje novih znanj, je razložil Omulec. »Tako skrbimo za popularizacijo tega res lepega konjička.« V njihovem klubu, ki deluje od leta 2010, poleg tekmovanj pripravljajo tudi delavnice, kjer začetnike učijo osnov. »Zelo veliko informacij je mogoče danes dobiti tudi na spletu, saj vsi, ki se s tem ukvarjajo, radi delijo algoritme, trike in bližnjice.« Znanje se torej ne skriva – vsi si pomagajo in drug drugega učijo. Po besedah Omulca se vedno začne z osnovno metodo, ki zahteva okoli 120 potez, nato pa postopoma nadgrajuješ znanje, pri čemer je cilj, da rešiš kocko v čim krajšem času s čim manj potezami. »Najboljši hitrostni reševalci danes sestavijo kocko v od 40 do 50 potezah,« je pojasnil Omulec. »Obstaja pa še disciplina, pri kateri je cilj, da kocko rešiš s čim manj potezami. Tekmovalci imajo na voljo uro časa, da iz danega mešalnega algoritma najdejo optimalno rešitev.« Najboljši to opravijo v okoli dvajsetih potezah.

Treba je predvsem veliko vaditi

Najspretnejši v hitrostnem reševanju rubikovih kock so po Omulčevih besedah mladi ob koncu osnovne šole. Domneva, da je to posledica dobrega razmerja med prostim časom in šolskimi obveznostmi, zaradi česar lahko veliko vadijo. Med tekmovalci je bil tokrat tudi enajstletni Izak Ožura iz Ljubljane. »To je moje že šesto tekmovanje,« je pojasnil in dodal, da reševanju rubikove kocke vsak dan posveti pol ure. »Na začetku sem se moral kar malo prisiliti, da sem napredoval, zdaj pa je učenje že zabavno.« Najboljši čas, ki ga je dosegel doslej pri kocki 3×3×3, je 15 sekund, nam je zaupal. Ves čas na spletu spremlja najboljše svetovne reševalce in se sproti uči novih metod. Izjemne rezultate na tekmovanjih pa že dosega srednješolka Nika Arsov iz Škofje Loke, ki med dekleti v Sloveniji dosega najboljše rezultate v večini disciplin. »S kocko sem se začela ukvarjati v tretjem razredu osnovne šole, resno pa treniram od šestega razreda naprej, tri leta pa zdaj že tudi tekmujem.« Uradno je njen najboljši čas pri klasični kocki devet sekund, doma pa je kocko že sestavila tudi v petih sekundah, je ponosna. Uživa, ko podira rekorde. »Vedno se lahko naučiš novih algoritmov ali pa preprosto veliko vadiš,« je še razkrila svoj recept za uspeh.