Srčno ljubita Slovenijo in Anglijo

Tujina, kamor se je konec šestdesetih let prejšnjega stoletja mlada kranjskogorska študentka Slava Blenkuš odpravila na nekajmesečno jezikovno izpopolnjevanje, je zaradi postavnega mladeniča, ki ji je ukradel srce, postala njena življenjska izbira. Slava je študirala francoščino in angleščino na Filozofski fakulteti v Ljubljani, ko je sredi študija ugotovila, da bo znanje obeh tujih jezikov boljše, če ju oplemeniti med naravnimi govorci. Pogumna študentka je odpotovala in na otoku skoraj dve leti delala kot t. i. au pair. S tem je nadaljevala v Franciji, ko je v zasebni šoli spoznala slovensko nuno, ki je tam študirala francoščino in ji je predlagala delo v bolnišnici. Slava, polna mladostne zagnanosti in željna novih znanj, se je izkazala in v bolnišnici so ji predlagali študij medicine ter ponudili celo štipendijo. Kot pove, se je že v osnovi odločala med študijem jezikov in medicine, za razmislek pa si je tedaj vzela teden dni premora med prijatelji v Angliji. Žal pa se v Francijo ni več mogla vrniti zaradi študentskih demonstracij leta 1968. Ostala je na Otoku, zaradi dobrega znanja več jezikov je dobila delo v recepciji hotela, kjer je spoznala Keitha.

Poti do več svobode

Poročila sta se leta 1969. Keith je začel spoznavati deželo in Slovence, najprej v Kranjski Gori. »Rad imam Slovenijo, je lepa dežela, kjer živijo prijazni ljudje,« pripoveduje v slovenski besedi. Obiskali smo ju med njunim nedavnim obiskom v toplini njune hiše v Kranjski Gori. V hiši, polni spominov. Keith je bil v svoji poklicni karieri finančni direktor mnogih podjetij, v začetku leta 1991 pa je bil imenovan za člana ekonomskega svetovalnega odbora prve demokratično izvoljene slovenske vlade in za uradnega predstavnika slovenske države v Veliki Britaniji. Imel je močno razpredeno mrežo poznanstev s področja politike, gospodarstva in civilne družbe. Organiziral je obiske državnikov, to vlogo pa opravljal tudi med osamosvojitveno vojno in skozi proces mednarodnega sodelovanja, vse dokler ni Velika Britanija v Sloveniji odprla veleposlaništva. Za svoje delo je leta 1992 dobil slovensko državljanstvo. Kot poudari: »Zelo pomembno je bilo, da Slovenci zaživijo v samostojni demokratični družbi, ki so jo izglasovali na referendumu.« Prejel je red za zasluge Republike Slovenije za izjemen prispevek k mednarodnemu priznanju Slovenije, za njegovo delo pri krepitvi angleško-slovenskih odnosov mu je tudi kraljica Elizabeta II. leta 1999 podelila kraljevi naziv častnik reda britanskega imperija (​Officer of the Order of the British Empire). Napisal je knjigo Poti do več svobode, prijateljevi pogledi na razvoj Slovenije.

Mala angleška knjižnica

Slava in Keith Miles ostajata v besedah prav nič prevzetna, a takšni so pogosto ljudje veličine. Ob tragični smrti sina Andreja sta svojo žalost znala spremeniti v plemenito dejanje. Z njuno pomočjo ter pomočjo hčerke Jane v kranjskogorski osnovni šoli že od leta 2004 raste mala angleška knjižnica, ki se financira iz spominskega fonda Andreja Milesa, in poteka angleška bralna značka. Po zavzetosti Jane že od leta 2005 vsako leto na OŠ Josipa Vandota nekaj tednov gostuje tudi naravni govorec, načeloma študent znamenite univerze Cambridge.

Z modrostjo in družbenim ugledom, ki odlikujete Keitha Milesa, ter z uglajenostjo angleške dame in prisrčnostjo slovenskega dekleta, ki še vedno krasita Slavo Miles, sta mnogim posameznikom iz Zgornjesavske doline pomagala na poklicni in osebni poti. Marsikdo je bil deležen njune gostoljubnosti med bivanjem v Angliji na njunem domu v vasi Great Missenden v Buckinghamshiru blizu Londona. Keith je bil tudi prvi predsednik britansko-slovenskega društva in član v nekaterih nadzornih svetih uglednih podjetij tudi pri nas.

Podpornika slovenske šole v Londonu

Z vso srčnostjo ljubita tako Slovenijo kot Anglijo, zakonsko zvestobo pa sta si obljubila pred 55 leti. »Pod cerkvenim okriljem se še naprej večinoma ukvarjamo s starejšimi, ki živijo sami, zanje prirejamo čajanke in jih obiskujemo,« je povedala Slava Miles o prostočasnih dejavnostih v Angliji. Še v času Jugoslavije so imeli v Londonu vsako soboto šolo s slovenskim, srbskim in makedonskim oddelkom, pobudi za njeno ustanovitev sta se pridružila tudi zakonca Miles; Slava je tam učila slovenščino, po osamosvojitvi Slovenije pa postala vodja tamkajšnje slovenske šole. »Slovenski ambasadorji, ki so delovali v Londonu, so nas pri tem podpirali. V šoli so nas obiskali tudi slovenski politiki, med njimi Janez Janša, žena nekdanjega predsednika države Štefka Kučan, Lojze Peterle in številni drugi. Ob raznih dogodkih smo gostili slovenske glasbenike, med njimi Andreja Šifrerja in Aleksandra Mežka.«

Veliko spominov

V Slovenijo se z družino vedno radi vračajo, negujejo stike s Slavinim sorodstvom. Hčerka Jana se je poročila v Tamarju, njeni trije otroci se prav tako učijo slovenščine. Ganljiv pa je tudi eden izmed spominov Milesovih na Andreja, ob tem pokažeta fotografijo, ko se je sin ponosno pridružil služenju vojaškega roka v Sloveniji. »Že njegov ded, Keithov oče, je bil v kraljevi gardi.«

Zakonca Miles rada potujeta in obožujeta opere. Obiskala sta praktično že vse večje operne hiše sveta, prav v tem mesecu pa načrtujeta izlet v Krakov z ogledom opere Madame Butterfly. Živita polno, a hkrati odgovorno in prijazno do soljudi, s čimer sta mnogim za zgled.