Stoto obletnico odprtja prve Krekove koče so zaznamovali na nedavni 71. prireditvi Ratitovec raja. Planinci so dan izkoristili za druženje, ples in uživanje ob lepem razgledu. / Foto: Alojz Lotrič
Sto let Krekove koče na Ratitovcu
Ta mesec je minilo sto let, odkar so na najvišjem vrhu Selške doline – Ratitovcu – odprli Krekovo kočo, ki je ena najbolj priljubljenih planinskih postojank. Ime nosi po dr. Janezu Evangelistu Kreku. Letno jo obišče od 45 do 50 tisoč pohodnikov.
Prvo planinsko kočo so na Ratitovcu slovesno odprli 9. avgusta 1925, poimenovali pa so jo po selškem rojaku, duhovniku, politiku in pisatelju dr. Janezu Evangelistu Kreku (1865–1917), ki je bil tudi navdušen planinec in je nadvse rad zahajal na Ratitovec. Bil je tudi pobudnik za ustanovitev Selške podružnice slovenskega planinskega društva (SPD), prehodnice današnjega Planinskega društva (PD) za Selško dolino Železniki, je pojasnil dolgoletni predsednik društva Alojz Lotrič.
Selška podružnica SPD je bila ustanovljena januarja 1907, njen prvi predsednik pa je bil Krekov sošolec in prijatelj, prav tako duhovnik, Anton Pfajfar. »Prve naloga je bila pridobitev novih članov in markiranje poti. Kmalu se je porodila ideja, da bi na Ratitovcu postavili planinsko kočo in začele so se priprave, a se je zaradi izbruha prve svetovne vojne delo društva ustavilo,« je povedal Lotrič. Selška podružnica SPD je spet začela delovati leta 1921 na pobudo pravnika dr. Rudolfa Andrejke, ki je bil več let tudi njen tajnik. Kot je razložil Lotrič, se je ob veliki zagnanosti odbora društva pri zbiranju materiala in denarja za izgradnjo koče ter ob veliki pomoči vaščanov iz vasi pod Ratitovcem, ki so nanj na svojih hrbtih nosili material, in ostalih dobrotnikov v juliju 1923 začela gradnja. Kočo na 1642 metrih višine so odprli že dve leti kasneje, osem let po smrti dr. Kreka.
O odprtju so poročali tudi slovenski časniki. »Prelepo nedeljsko jutro je bilo, ko je dobil Ratitovec dne 9. avgusta svojo z velikim trudom in požrtvovalnostjo zgrajeno kočo. Gora, večini planincev do sedaj skoraj neznana, je razgrnila vse svoje čare ter jih presenetila z najdivnejšim razgledom na celo Triglavsko pogorje, ki je zablestelo v oranžasti luči sončnega vzhoda,« so 12. avgusta 1925 zapisali v Jutru. Pa tudi, da je odprtje koče postalo pravi narodni praznik in da so kakor na božjo pot romali planinci iz vseh krajev Slovenije. Krekova koča je bila ta dan vsa v zastavah, dekleta iz Podlonka, vasi pod Ratitovcem, pa so okna in sliko dr. Kreka okrasila s planinskim cvetjem. »Na pragu pozdravlja došle goste tajnik selške podružnice, vladni svetnik dr. Andrejka, katerega požrtvovalnosti in energiji se imamo zahvaliti, da se je oživotvorila misel, ki jo je sam pokojni dr. Krek večkrat poudarjal – postaviti tu gori planinsko postojanko in zavetišče,« so napisali v Jutru. Prispevek navaja tudi, da so se na odprtju koče posebej spomnili dr. Kreka in da so pod napisno tablo Krekove koče zapisali njegove globoke besede: »Ko bomo narod iz granita, vžari nam zarja zmagovita z goré, z goré.« Odprtja se je poleg imenitnih gostov udeležilo več kot 600 obiskovalcev, med njimi Krekova sestra Cilka Krek.
»Koča je v začetku kar uspešno poslovala, ni pa bilo dovolj denarja za pokrivanje bančnega dolga. Društvo je v težavah leta 1926 oddalo kočo skupaj z dolgovi osrednjemu odboru SPD,« je Lotrič zavrtel nazaj kolo časa. Leta 1937 je nato kočo od osrednjega odbora prevzel v petletni zakup Drago Dolenc iz Železnikov, nakar je bila med drugo svetovno vojno, 1. maja 1943, požgana.
Leta 1950 je bilo ustanovljeno PD Železniki; gonilna sila je bil omenjeni Dolenc. »Njemu gredo velike zasluge, da je pravice za postavitev nove koče na Ratitovcu pridobilo PD Železniki, in ne planinci iz Medvod, ki so si za to prizadevali,« je pojasnil Lotrič. Društvo je bilo aktivno, za prvenstveno nalogo pa si je zadalo postavitev nove koče na Ratitovcu. Odprli so jo leta 1954, bila je večja od prve. Zaradi večanja obiska so leta 1968 odprli prvi prizidek in leta 1987 še drugega. Omeniti velja tudi, da je bilo leta 1992 koči vrnjeno ime, ki ga je nosila pred drugo svetovno vojno, torej Krekova koča na Ratitovcu.
Kljub dograditvam in posodobitvam je koča proti koncu 20. stoletja spet postala stara, zato je društvo v obdobju 2000–2024 kočo in pomožne objekte po večini z lastnimi sredstvi popolnoma prenovilo. Kočo so podkletili, odstranili in zgradili so nov drugi prizidek, prenovili streho koče in vodovodni sistem, staro poslopje zgornje postaje tovorne žičnice in dotrajan zimski bivak so odstranili in zgradili na novo …, je našteval Lotrič. Ta čas se že pripravljajo na pripravo projekta rekonstrukcije tovorne žičnice za oskrbo Krekove koče, ki ga nameravajo izdelati do konca leta. Za naložbo, ocenjeno na 300–400 tisoč evrov, bodo skušali pridobiti sofinanciranje, v nasprotnem primeru pa jo bodo izvajali po fazah in svojih zmožnostih, saj se ne želijo zadolžiti.
V oskrbniško delo je vpetih kar 45 oseb. »Delovna ekipa s svojo prizadevnostjo na vseh področjih dosega dobre poslovne rezultate, ki tudi omogočajo, da so naši objekti dobro vzdrževani,« je poudaril Alojz Lotrič, ki je skupaj z ženo Anico že 28 let na čelu oskrbniške ekipe. Ratitovec s Krekovo kočo privablja ogromno pohodnikov; letno jih naštejejo od 45 do 50 tisoč. Med dobrotami, ki jih za okrepčilo ponujajo obiskovalcem, izstopajo flancati, po katerih so na Ratitovcu znani daleč naokoli. Ob poletnih nedeljah jih ocvrejo od 100 do 400. Krekova koča je bila v letih 2021 in 2022 izbrana za naj visokogorsko planinsko kočo, o priljubljenosti najvišjega vrha Selške doline pa priča tudi rekreativna akcija Prijatelj Ratitovca, v kateri sodelujejo številni pohodniki.
Stoto obletnico odprtja prve Krekove koče so zaznamovali sredi avgusta na 71. prireditvi Ratitovec raja. Na njej je poleg Lotriča udeležence nagovoril tudi železnikarski župan Marko Gasser. »Ratitovec je zaradi lege, razgleda, cvetja in dostopnih poti ena najbolj obiskanih gora v Sloveniji. Zgodovina nas sicer opominja, da ni bilo vedno lahko in da je bila izgradnja koče obakrat izjemen dosežek skupnosti. Naj bo zato letošnja prireditev ne le praznik planinstva in prijateljstva, ampak tudi praznik skupnih ciljev in dosežkov, ki se krepijo skozi čas,« je med drugim poudaril Gasser. Dogodek je na čudovit poletni dan na Ratitovec pritegnil od 600 do 700 obiskovalcev. Ti so uživali v kulturnem programu, ki so ga pripravili člani KUD-a France Koblar Železniki, popestrila pa sta ga še operni pevec Anton Habjan in harmonikar Nejc Jemc. Za zabavo je poskrbel Gorenjski kvintet.
