Sto let kulture, 6. del

Prvih pet desetletij društva se spominja Jaka Kokalj

Spominjam se še tudi dobro, ko je imel naš prvi pevovodja 70-letnico svojega življenja, smo se zmenili, da mu gremo pet podoknico. Pet smo mu šli vsi. On je to tudi zaslužil. Šli smo zvečer z vlakom do Jesenic in tam nas je čakal pevovodja Jaka Vebar. Z jeseniške postaje smo odšli v hotel Pošta. Tam smo imeli vaje. Peli smo: Ruža pustinji, Zadoni nam, Pod oknom, Luna sije. Zelo je bil vesel, povabil nas je v hišo in smo se veselili in peli do jutra. In zjutraj smo šli z vlakom domov. To je bilo leta 1953. Peli smo v Vrbi pred rojstno hišo Franceta Prešerna. Peli smo tudi v Begunjah bolnikom in na eni večji proslavi. Vodil nas je pevovodja Janez Grm iz Bohinja.

Naše pevsko prosvetno društvo je bilo za tisti čas zelo delavno in požrtvovalno, tako da lahko rečem, da takega ni bilo daleč naokoli. Ko je bilo društvo ustanovljeno, leta 1925 še ni bilo v Zasipu nobenega vodovoda. Izgradnjo vodovoda so začeli 1928. in 1929. leta. Bilo je veliko dela. Takrat je priskočilo na pomoč tudi pevsko prosvetno društvo. Pomagalo je 20 ali več članov, pomagali so starim ljudem ali tam, kjer ni bilo delovne moči. Delali smo več dni. To delo je bilo vse udarniško. Pomagali smo vsem brez izjeme, bili smo eden za vse, vsi za enega.

Leta 1947 smo vrh Homa pri Sv. Katarini priredili veselico. Bilo je ogromno dela. Vse smo morali speljati in znositi na vrh. Tudi elektriko smo morali speljati na Hom. Vodo smo morali nositi iz bližnjega gozda ali pa iz Zasipa. Dvomim, če bi si danes kdo upal organizirati to na vrhu Homa, čeprav je v vasi še enkrat več ljudi, kakor jih je bilo takrat. Imeli smo tisto nedeljo prav lepo vreme. Prišlo je veliko ljudi.

Kadar je bila košnja, se nas je zbralo večkrat po 15 ali 20 članov, da smo hodili kosit takim ljudem, ki so bili pomoči potrebni. Eno dopoldne smo pokosili 4 ali 5 parcel, to smo delali udarniško več let zapored samo za malico. Tako da ima zasipški pevski zbor veliko zaslug.