Svoje poslanstvo našel v šolstvu

Kariero ste začeli v gospodarstvu – kaj vas je pripeljalo v srednje šolstvo in kaj je zaznamovalo začetek te vaše poti?

Leta 1993 sem iz gospodarstva prišel na šolo kot učitelj strokovnih predmetov. Leta 1999 sem postal ravnatelj Srednje šole za strojništvo, leta 2004 smo pridobili še višješolski program strojništva in takrat se je preimenovala v Šolo za strojništvo Škofja Loka. Leta 2009 je prišlo do združitve strojne in lesarske šole ter dijaškega doma v Šolski center Škofja Loka, ki ga od takrat vodim kot direktor. Za kariero na področju šolstva sem se odločil, ker sem ugotovil, da obstaja potreba po učiteljih strokovnih predmetov, v gospodarstvu pa so takrat vladale zaostrene razmere. Delo v šolstvu mi je zato predstavljalo nov izziv. Vrnil sem se na šolo, ki sem jo obiskoval že kot dijak, tako da sem se zelo hitro vključil v kolektiv, med sodelavci so bili namreč moji nekdanji učitelji. In prav ta prehod iz vloge dijaka v vlogo sodelavca je najbolj zaznamoval začetek moje poklicne poti.

Katere vrednote so vas vodile skozi kariero v izobraževanju?

Predvsem želja po prenosu pridobljenega znanja na mlajše generacije – kako mladim in tudi zaposlenim na šoli omogočiti čim kakovostnejše pridobivanje znanja ter kako mladim pomagati pri pridobivanju poklica, ki ga bodo opravljali z veseljem in jim s tem dati popotnico za čim boljši začetek samostojnega življenja.

Kot direktor Šolskega centra Škofja Loka ste imeli pomembno vlogo pri vzpostavitvi Medpodjetniškega izobraževalnega centra. Zakaj je po vašem tako pomembno sodelovanje šole z gospodarstvom in lokalnim okoljem?

Bistvo poklicnega in strokovnega izobraževanja je ravno sodelovanje z gospodarstvom, brez te povezave bi bilo izobraževanje samo sebi namen. Naš cilj je, da dijaki pridobijo uporabno znanje in izobrazbo, s katero lahko gradijo svojo kariero – največkrat prav v gospodarstvu. Veseli nas, da tudi delodajalci prepoznavajo pomen sodelovanja s šolami, saj tako sooblikujejo kader, ki prihaja v podjetja.

Na katere projekte ali spremembe, ki ste jih vpeljali v času svojega vodenja šolskega centra, ste še ponosni?

Predvsem sem ponosen na celoten kolektiv, s katerim skupaj ustvarjamo uspešne zgodbe; brez podpore, ustvarjalnosti, zagnanosti in idej vseh zaposlenih te uspešne zgodbe zagotovo ne bi bilo. Skupaj iščemo poti, kako mladim omogočiti čim kakovostnejše izobraževanje, in ustvarjamo dobre pogoje za delo. Med večjimi dosežki je gotovo gradnja Medpodjetniškega izobraževalnega centra, ki predstavlja vez med šolstvom in gospodarstvom. Nagrada, ki sem jo prejel, pa potrjuje, da smo na pravi poti.

V šolstvu se ta čas soočate s precejšnjim pomanjkanjem kadra. Kako se s tem spopadate pri vas, kako vam uspeva zagotoviti kakovosten kader?

Težko. Šolstvo se v zadnjih letih sooča s pomanjkanjem učiteljskega kadra in tudi mi nismo izjema. Veseli bi bili, če bi pridobili dodatne učitelje, sploh za strokovne predmete jih je težko dobiti. Verjamem pa, da je za vse, ki jih veseli delo z mladimi, učiteljski poklic resnično poslanstvo, ki prinaša veliko osebnega zadovoljstva.

Kje vidite največje priložnosti za izboljšave v slovenskem srednješolskem sistemu tudi v prihodnje?

Največ priložnosti vidim v povezovanju in iskanju skupnih vsebin z vsemi, ki soustvarjamo izobraževanje: šolami, delodajalci, lokalnimi skupnostmi in starši. Skupaj lahko gradimo sodobno izobraževalno okolje, ki se odziva na nove tehnologije in potrebe trga. Tehnologija v podjetjih je pogosto korak pred tisto v šolah, zato je dragoceno, da dijaki opravljajo prakso pri delodajalcih, kjer spoznajo sodobne procese in stroje. Znanje, ki ga dobijo v šoli, tako uporabijo v praksi, obenem pa ga nagradijo s sodobnimi pristopi, tehnologijami.

Zelo pomembno vlogo ste imeli pri uvajanju vajeništva v srednje strokovno izobraževanje. Šolski center Škofja Loka je bil eden prvih, ki je začel uvajati vajeništvo. Kako ste se lotili te naloge in s kakšnimi izzivi ste se srečali na začetku?

Uvajanje prvih programov vajeništva v Sloveniji se je začelo v šolskem letu 2017/18, in sicer je bilo na začetku pet programov, a za enega ni bilo vpisa, tako da so ostali štirje. Že takrat smo vedeli, da je edina možnost za uspešen začetek vajeniške oblike izobraževanja sodelovanje s podjetji. Pri nas smo začeli z enim oddelkom oblikovalcev kovin-orodjarjev, vsi dijaki pa so imeli delodajalca, pri katerem so opravljali praktično usposabljanje z delom. Zanimanje pri delodajalcih je bilo celo večje, kot je bilo vajencev. Zato vsako leto organiziramo karierni sejem, zadnja leta tudi v sodelovanju z območno obrtno-podjetniško zbornico in občino. Prvo leto se je sejma udeležilo 14 delodajalcev, letos jih je bilo že več kot 80.

Kako danes ocenjujete uspešnost vajeniškega modela in kako poteka sodelovanje s podjetji?

To je zelo odvisno od okolja in tudi programov. Pri nas imajo vsi programi poklicnega izobraževanja v strojništvu in lesarstvu možnost izbire med vajeniško in šolsko obliko izobraževanja. Vseh vajencev v Sloveniji je bilo v preteklem šolskem letu 656, od tega jih je skoraj polovica (278) pri nas v Škofji Loki.

Kakšni so odzivi dijakov, ki se vključujejo v vajeništvo – ali to pripomore k njihovi večji samostojnosti in pripravljenosti na trg dela?

Vsekakor; približno polovica vajencev se po koncu vajeništva takoj zaposli pri delodajalcu, kjer so opravljali praktično usposabljanje, tisti, ki nadaljujejo šolanje, pa običajno po zaključku izobraževanja. Analiza, ki je bila predstavljena na strokovnem svetu za poklicno izobraževanje, je pokazala, da bi 92 odstotkov vseh vajencev ponovno izbralo vajeniško obliko, 87 odstotkov vajencev pa je bilo zelo zadovoljnih s svojim mentorjem in delodajalcem.

Šolski center Škofja Loka že drugo leto ponuja tudi program tehniške gimnazije. Kako vidite pomen tega programa pri povezovanju tehničnega znanja in splošne izobrazbe?

Program tehniške gimnazije smo uvedli tudi na pobudo gospodarstva, ki potrebuje tehniško izobražene kadre. Delodajalci so zagotovili več kot 400 delovnih mest za takšne profile, zato smo veseli, da nam je ministrstvo omogočilo uvedbo programa. V program se vključijo predvsem dijaki, ki že ob vpisu vedo, da želijo nadaljevati študij na tehničnem področju, in program jim daje trdne osnove za uspešen študij. Posebnost naše tehniške gimnazije v primerjavi z drugimi je prav v povezovanju z gospodarstvom, kar odpira dijakom veliko večje možnosti pri njihovem nadaljnjem izobraževanju.

S svojimi uspehi so vaši dijaki vse bolj prepoznavni tudi v mednarodnem prostoru. Kaj ti uspehi pomenijo za vaš center in srednje strokovno izobraževanje na splošno?

Uspehi, ki jih dijaki in študenti dosegajo na različnih tekmovanjih, pomenijo, da v šoli dobijo dovolj kakovostnega znanja, ki ga lahko uporabijo v svoji profesionalni praksi in jim služi kot osnova za njihovo nadaljnje delo. V prvi vrsti dijaki s temi uspehi promovirajo svoje znanje, veseli pa smo, da smo jim na šolskem centru pomagali pridobiti to znanje. Ponosni smo, da so naš šolski center prepoznali kot mesto, kjer bodo lahko zadovoljili svoje potrebe po znanju, in smo zadovoljni, da nam zaupajo.

Kaj bi svetovali mladim, ki se podajajo na pot srednješolskega izobraževanja?

Najprej bi jim svetoval, naj poiščejo področje, za katero mislijo, da jim je blizu. Obenem pa je zelo pomembno, da ugotovijo tudi, kaj jih pa sploh ne zanima oziroma katera področja jim niso blizu, saj so tako že malo bližje pravi odločitvi. V času osnovnošolskega izobraževanja naj zato pridobijo čim več informacij, preizkušajo različne stvari in si dovolijo tudi spremembe, če kasneje ugotovijo, da izbrana smer ni prava – to ni nič tragičnega, vedno obstaja nova pot.

V zadnjem času poteka obnova dijaškega doma. Kdaj se bodo dijaki lahko vselili?

Zaključuje se obnova prve polovice sob, ki bodo vseljive v kratkem. Na voljo bo 30 novih eno- in dvoposteljnih sob z lastnimi sanitarijami. Prenova drugega dela bo zaključena spomladi. Z obnovo želimo dijakom zagotoviti sodobne in prijetne pogoje za bivanje – tako kot si prizadevamo za kakovost tudi na drugih področjih delovanja centra.