Ta šemasta pustna kultura

Eno je o pustu modrovati, drugo pa dejansko pustovati. Ne boste verjeli, da se je to primerilo tudi meni, ki sem sicer bolj nagnjen k modrovanju kot k pustovanju. Z mojo ožjo družbo smo se na pustni torek pred kakimi tridesetimi leti oblekli v dva kuharja in dve natakarici in se taki odpravili na domove naših prijateljev. Ko so nam odprli, smo butnili naravnost v hišne kuhinje in kar takoj začeli kuhati in streči, ogledovali smo si razne predmete, odpirali omare in podobno. In opazovali, kako bodo naši presenečeni gostitelji odreagirali. Večinoma še kar prijazno, eden pa je postal po začetnem presenečenju bolj odločen in je kazalo, da nas bo kar nagnal. Nakar smo jo sami pobrali in ostali nerazkriti. Razkrili smo se šele čez nekaj let, bilo je prav zabavno. Skratka: v maskah smo postali nekdo drug in nismo se počutili nekulturno …

Zakaj v maskah

Pust je stara reč, to vemo. A zakaj pustujemo še danes? Je to le spoštovanje in dejavno negovanje tradicije? Ali pa se maskiramo in našemimo tudi zaradi aktualnih razlogov? »Maskiranci našega časa, v bolj ali manj starih preoblekah, so le igralci neke zgodovine in 'živo' predstavljajo vse tiste maske in pustne like, ki so že stvar muzejskega zgodovinskega spomina. Vendar se v sodobnem pustovanju ljudje preoblačijo tudi in predvsem zaradi zakrivanja obraza in siceršnje svoje vsakdanje pojavnosti, torej spreminjajo svojo identiteto, ki jim tako dopušča sporočanje vsega tistega, česar sicer ne morejo, ne smejo ali nočejo izreči brez mask. Prav zato je pustni čas najbolj zgoščeno obdobje specifične družbene kritičnosti, ki je tudi sicer, vendar v popolnoma drugih oblikah in vsebinah navzoča vse leto. Njena povezanost z zabavo ni pustna posebnost, saj se čez leto zvrsti cela vrsta javnih zabavnih prireditev, kjer se humorno izraža družbena kritika.«

Gornji navedek je iz knjige Slovenija praznuje (Ljubljana, 2011), v kateri dr. Janez Bogataj, prvak slovenskih etnologov, ugotavlja, zakaj se še danes maskiramo. »In tako, kot je v davni preteklosti pustno norenje in predvsem maskiranje omogočalo vsakemu, da je bil kritičen do bližnjega in širšega okolja, da je skrit pod masko povedal vse tisto, česar sicer ne bi smel, se tudi dandanes nadaljuje ta temeljna značilnost pustnega časa. Pustna maska omogoča vsakemu posamezniku, da z ustrezno preobleko izrazi svoje želje. Mnogi mladi ljudje prav z masko pokažejo npr. na poklic, ki bi ga želeli opravljati. Zato je pustno maskiranje in celotno dogajanje v tem času odsev želja, idealov posameznikov, njihovih pogledov na svet ipd.« In tako bodo tudi letos mnogi pustovalci skriti pod masko razgaljali in »kritizirali« naše tegobe in tiste med nami, ki so zanje najbolj odgovorni. Pustnih »kritik« bosta gotovo deležna tudi vlada in njen predsednik, vendar jih prav zaradi pustnega in zamaskiranega značaja teh kritik(ov) ne bodo jemali resno. V letošnja pustovanja se bo gotovo vmešalo tudi predvolilno vzdušje, saj bodo državnozborske volitve že en dober mesec po pustu. Maske predsednika vlade in prvaka opozicije in njunih najožjih sodelavcev so gotovo že pripravljene ali pa v delu.

Zdaj pa (vsaj do bližnjega posta) pustimo politiko in se posvetimo pustu. Kako je s temi rečmi na Gorenjskem, tudi Gorenjci še kaj pustujemo? Tudi odgovor na to vprašanje najdemo v knjigi profesorja Bogataja. V obširnem pregledu organiziranih pustnih dogodkov po slovenskih deželah omenja med gorenjskimi štiri: karneval na Viru pri Domžalah (Pustni striček), obujen od leta 1990; pustno povorko, ki jo v Šenčurju pri Kranju od 1989 prireja Pustno društvo Godlarji; pustovanje s sprevodom v Radovljici, obujeno 1996; pa Tekmovanje v maskah za trofejo Svinjska glava, ki ga od 1966 prirejata Turistično društvo Golica in Sekcija Svinjska glava. Tudi v teh dogodkih, ki so na novo obujeni v zadnjih desetletjih, se mešata pustno veselje in zamaskirana kritika. In ne nazadnje: zakaj si ne bi malo pustnega norenja in maskiranja privoščili tudi kot posamezniki ali skupaj s prijatelji? Si upate v prihodnjih dneh biti tudi malo šemasti?

Pust in kultura

Pred nami sta velika, a močno različna praznika: Prešernov dan in pust. Letos sta si na koledarju blizu, eden za drugim. Za slovensko pamet in nravi hudo nerodna reč! Kako vendar biti kulturen in šemast v bližnjih dneh? Pa se mi zdi, da težav ne bo. Prešernov dan pride na nedeljo, naslednja nedelja bo pa že pustna. Obakrat bomo lahko lepo doma in se kulturi in pustu primerno imeli. Najprej zelo kulturni, potem pa vsaj malo šemasti in ne preveč kulturni.

Kaj pa karneval? Kar jih je še ostalo, seveda bodo. V Cerknem in Cerknici, na Ptujskem in še kje bodo na veliko, v gostilnah in drugih zabaviščih v malem, v glavnem že v soboto in nedeljo. Toda: se vam ne zdi, da so vse te tradicionalne prireditve in priložnostne maškare bolj eden od načinov ohranjanja naše kulturne dediščine kakor živi obred?

Naši davni predniki so se odevali v maske in noreli predvsem zato, ker so verjeli, da pridejo na ta način v živo razmerje z duhovi prednikov in vsemi drugimi duhovi, ki so prešinjali, »animirali« ta svet. Kdo pa danes v to še verjame? Stoletja krščanske vzgoje so opravila svoje. Kdor brez tega ne more, naj se za pusta znori, potem se bomo pa od pepelnice do velike noči lepo vsi skupaj postili.

Različne so tudi razlage stare latinske besede karneval. Eni trdijo, da pomeni pozdrav: Carne vale! Meso zdravstvuj! Drugi pa, da pride od »carne levare«, meso odvzeti oziroma pustiti. To razlago potrjujeta tudi češki »masopust« in poljski »mieso pust«. Slovenci pravimo le pust, čeprav vemo, da gre za »Meso pust!«.

Ko se je v drugi polovici minulega stoletja po vstajenju mesa v seksualni revoluciji in potrošništvu že zdelo, da tisto, kar je duhovno, bitko z mesenim izgublja, nas je zadel mesni bumerang. Eden je ob čezmernem uživanju takega ali drugačnega mesa priletel v obliki aidsa, drugi v podobi holesterola ter žilnih in srčnih bolezni. Kdor spričo obojega še naprej pretirava v čaščenju mesa, je torej res šema, pa še prav nič smešna, bolj žalostna. Poenostavitev, da je čaščenje mesa šemasto, odrekanje istemu pa kulturno, je kljub temu nesmiselna. Smiselno je uživati oboje in s pravo mero. Bližnji praznik bo za preizkušnjo te domneve več kot nalašč!