»Tak je naš Ciril. Naš Človek.«

Ob povodnji avgusta 2023, ki je še posebej pustošila na Koroškem, zagotovo javno ena najbolj izpostavljenih županj Romana Lesjak je o Cirilu Horjaku spregovorila tudi na predstavitvi monografije. »Ciril je moj najljubši ilustrator in ga že dolgo poznam. Zanj sem vedela, še preden se je rodil, saj sva bili z njegovo mamo sodelavki, ko mi je povedala, da pričakuje dvojčka. Decembra 1975, ko sta se rodila, sta dobila imeni Ciril in Metod,« je povedala in dodala, da je Ciril že kot deček veliko risal, najraje stripe, v nadaljevanju pa poudarila, kako je bil eden prvih, ki jo je tistega dne, ko je poplavljalo, poklical in priskočil na pomoč z agregatom in potopno črpalko, ki so jo takrat v Črno pripeljali s helikopterjem. »Podaril mi je ilustracijo, ki jo je v tistih dneh narisal za časnik Večer. Na steno v pisarni pa je napisal: 'Ko misliš, da si sama, se spomni, mi smo s tabo.' To mi daje motivacijo in vsakodnevno upanje, da so med nami ljudje, ki so solidarni in se znajo povezati v skupnost. Ciril je eden izmed njih, velik umetnik in človek z veliko začetnico.«

V aktualni čas zagledan avtor

Monografijo Težko je satire ne risati je izdala Galerija Prešernovih nagrajencev ob razstavi ilustratorja in stripovskega avtorja Cirila Horjaka, ki je v galeriji na ogled še do konca meseca. Pravzaprav gre za monografska dvojčka, saj je konec lanskega leta v enakem formatu že izšla monografija ob razstavi Tomata Koširja. Tako Košir kot Horjak, sicer tudi dolgoletna prijatelja, sta namreč lani za svoje umetniške dosežke prejela nagradi Prešernovega sklada.

Na uvodnih straneh je ob avtoportretu in nekaj ilustracijah ter fotografijah poleg že omenjene županje Črne še nekaj razmišljanj o Horjaku in njegovem delu. Ministrica za kulturo dr. Asta Vrečko je zapisala, da njegova dela združujejo kritiko, humor in poglobljen premislek o družbenih vprašanjih, vodja galerije mag. Marko Arnež pa, da je z izbiro nagrajencev Koširja in Horjaka Upravni odbor Prešernovega sklada še enkrat dokazal, da si vrhunski angažirani umetniki, ki kritično odsevajo duh časa, zaslužijo najvišja državna priznanja – ne glede na svojo ideološko usmerjenost.

Dr. Milček Komelj, predsednik ene preteklih strokovnih komisij Prešernovega sklada, je poudaril, da je nekoč nezaželeni strip danes zelo pomemben medij, ki mladino spodbuja k branju. To je še toliko bolje, če gre za visoko likovno raven, kakršno zagotavlja Ciril Horjak. Osrednje besedilo je prispevala literarna zgodovinarka in antropologinja dr. Svetlana Slapšak, ki je med drugim zapisala: »Horjak pogosto svari – pravzaprav vedno svari: pred katastrofami, pokvarjenostjo, hinavščino, bebavostjo, prevaro, lažmi ... Mnoge njegove ilustracije in karikature so danes že ikonične, fiksirana podoba grozot, ki nam resno stojijo na poti, danes ali čez četrt stoletja.«

Ilustracije, strip in karte

»Med več kot dva tisoč risbami, ki sem jih narisal za časopis Večer, ni niti ene, pri kateri se ne bi trudil po svojih najboljših močeh,« je v monografiji zapisal Ciril Horjak, ki na razstavi in tudi v monografiji predstavlja izbor ilustracij, ki jih je v 17 letih do sredine lanskega leta ustvarjal za Večer. Drugi del monografije je namenjen njegovim stripom, v tretjem delu pa so tako v galeriji kot v monografiji predstavljene Iskrive karte, portreti znanih Slovenk in Slovencev – te je upodobil za igralne karte, ki so izšle pri Šolskem centru Kranj.

Ciril Horjak, ki je razstavo in monografijo posvetil svojemu prezgodaj pokojnemu prijatelju, konservatorju in restavratorju Mateju Turnšku, je večer na predstavitvi oplemenitil z razmišljanjem o aktualni temi in pobudi opozicije za referendum o dodatkih k pokojninam za izjemne umetniške dosežke, ob tem pa je spregovoril tudi o vprašanju kulture kot take in predvsem njenem pomenu za narod. Te države ni naredila puška, ampak kultura. Zato, če povzamem Horjaka, na kulturo ne moremo in ne smemo gledati kot na nekaj, kar se izplača ali ne izplača. Pri dobrih dveh milijonih prebivalcev v Sloveniji kultura zagotovo ni posel.

»To je resnica, večja od vsakega rèka: človek dela kulturo, a pred tem je kultura naredila človeka,« je avtorju tega zapisa podpisal monografijo. Jasna misel, o kateri ne gre razmišljati, le zapomnimo si jo.