Janez Stele rad pojasni, kako so nastale Plečnikove sveče: »Plečnik je predlagal, naj v modele za lectova srca vlijejo čebelji vosek in ga odtisnejo na debele sveče.« / Foto: Katja Dolenc
Janez Stele rad pojasni, kako so nastale Plečnikove sveče: »Plečnik je predlagal, naj v modele za lectova srca vlijejo čebelji vosek in ga odtisnejo na debele sveče.« / Foto: Katja Dolenc
Tradicijo želijo predstaviti vsem
Hiša Stele v središču Kamnika privablja z zlitjem sodobnega in tradicionalnega, ohranjanjem družinske dejavnosti, Plečnikove zapuščine, stavbe in predmetov v njej, spomina na družino in življenje v Kamniku nekoč, na ustvarjalnih delavnicah pa s slovensko kulturno dediščino tradicionalnega svečarstva, medičarstva in lectarstva, ki se pri njih že več kot tristo let ohranja iz roda v rod, danes pa jo lahko poskusi vsak.
Hiša Stele ali Lectarjeva hiša, ki stoji na Glavnem trgu v Kamniku, je zibelka neprekinjene tradicije oblikovanja in izdelave sveč, ki že več kot tristo let prehaja iz roda v rod. Je ena najstarejših hiš v Kamniku, ohranjeno ima celo črno kuhinjo iz 14. stoletja. Današnja podoba izvira iz začetka 18. stoletja, ko se je v njej naselila družina Stele. Potomec Janez Stele, direktor uspešnega podjetja Pax svečarna Stele, je pojasnil, da se je leta 1701 dedinja hiše Klara Legat poročila z medičarjem in svečarjem Janezom Bitencem. »Tedaj so začeli najprej izdelovati sveče iz čebeljega voska in nato lectova srca.«
Sprememba se je zgodila, ko je hišo obiskoval Jože Plečnik, ki je v petdesetih letih sodeloval pri obnovi cerkvice sv. Benedikta v Stranjah. »Ko se je pripeljal z vlakom v Kamnik, je povprašal po vozu in konjski vpregi. Usmerili so ga do Steletovih, ki so ga z veseljem odpeljali in pripeljali nazaj v Kamnik,« pojasnil Janez Stele in dodal: »Plečnik je rad prihajal v našo hišo. Na enem od obiskov je predlagal, da bi modelčke za lect ponovno uporabili za okrasitev sveč. Napolnili so jih s čebeljim voskom, naredili figurice in jih odtisnili na sveče.« Čeprav so bile sprva povečini namenjene za cerkvene potrebe, Plečnikove sveče izdelujejo še danes. Hiša hrani tudi druge zanimive zgodbe.
V spodnjem delu hiše, ki ima ohranjeno tudi notranje dvorišče, je pod starimi oboki trgovina s svečami, v kateri je čutiti domačnost. Zraven sta črna kuhinja in stara delavnica, v kateri je zdaj Muzej svečarstva in lectarstva z razstavljenimi predmeti, s katerimi so včasih izdelovali sveče. Dopolnjujejo jih družinski dokumenti ter leseni modelčki za izdelovanje lectovih src. V zgornjem nadstropju je Muzejska soba s predmeti, povezanimi z življenjem v hiši in Kamniku nekoč, ter Spominska družinska soba, ki ji je dal velik pečat Plečnik, saj je naredil načrte za estetsko in funkcionalno pohištvo, ki ga je izdelal mizar Franc Koncilja iz Mekinj.
Janez in soproga Diana, ki skrbita za podobo in funkcionalnost hiše, se trudita, da bi jo približali prav vsem. Na voljo so vodeni ogledi in ustvarjalne delavnice, vezane na dediščino hiše, v prihodnosti pa načrtujeta še kakšen prostor več za ustvarjanje. Pri tem ju podpira Občina Kamnik, ki se zaveda pomena ohranjanja kulturne dediščine za Kamnik in Slovenijo.
Ker želijo ohranjati stare obrti, ki že tonejo v pozabo, so pripravili tudi delavnice, na katerih obiskovalci lahko izdelajo svečo iz čebeljega voska, okrasijo sveče po Plečnikovih predlogah, sami napravijo in okrasijo lectova srca, v črni kuhinji pa spečejo kruh. Namenjene so vsem: otrokom, mladim in odraslim, domačinom in turistom, ki z navdušenjem odkrivajo slovensko kulturno dediščino.